(1)
Pripor se sme odrediti zoper tistega, za katerega je utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje:
1)
če se skriva, če se ne da ugotoviti njegova istovetnost ali če so podane druge okoliščine, ki očitno kažejo na nevarnost, da bo sicer pobegnil;
2)
če gre za kaznivo dejanje zoper javni red ali moralo, za katero se sme izreči kazen zapora treh let, pa posebne okoliščine opravičujejo bojazen, da bo obdolženec to kaznivo dejanje ponovil ali da bo storil kaznivo dejanje, s katerim grozi.
(2)
Pred vložitvijo obtožnega predloga sme trajati pripor le toliko, kolikor je treba, da se opravijo preiskovalna dejanja, vendar ne več kot osem dni. O pritožbi zoper sklep o priporu odloča senat (šesti odstavek 23. člena).
(3)
Glede pripora od izročitve obtožnega predloga do konca glavne obravnave se smiselno uporabljajo določbe 199. člena tega zakona; pri tem mora senat vsakih mesec dni preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor.
(4)
Če je obdolženec v priporu, mora sodišče postopati posebno hitro.