(1)
V odločbi, s katero dovoli izročitev tujca, navede predstojnik zveznega organa za pravosodje:
1)
da se tujec ne sme preganjati zaradi kakšnega drugega kaznivega dejanja, storjenega pred izročitvijo;
2)
da se zoper njega ne sme izvršiti kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje, storjeno pred izročitvijo;
3)
da se zoper njega ne sme uporabiti hujša kazen od tiste, na katero je obsojen;
4)
da se ne sme izročiti kakšni tretji državi v pregon zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil, preden je bila dovoljena izročitev.
(2)
Poleg omenjenih pogojev lahko postavi predstojnik zveznega organa za pravosodje za izročitev tudi druge pogoje.