(1)
Pravica do povrnitve škode zastara v treh letih od pravnomočnosti sodbe, s katero je bil obdolženec na prvi stopnji oproščen obtožbe ali s katero je bila obtožba zavrnjena, oziroma v treh letih od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil postopek na prvi stopnji ustavljen; če je na pritožbo odločalo višje sodišče, pa v treh letih od prejema njegove odločbe.
(2)
Preden vloži pri sodišču tožbo za povrnitev škode, se mora oškodovanec s svojo zahtevo obrniti na organ, ki ga določa republiški oziroma pokrajinski predpis, če gre za odločbo vojaškega sodišča, pa na Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo, da se z njim sporazume o obstoju škode ter o vrsti in višini odškodnine.
(3)
V primeru iz 3. točke prvega odstavka 541. člena tega zakona je mogoče odločiti o zahtevi le, če upravičeni tožilec ni začel pregona pred pristojnim sodiščem v treh mesecih od prejema pravnomočne sodbe. Če začne upravičeni tožilec pregon pred pristojnim sodiščem po preteku tega roka, se postopek za povrnitev škode prekine, dokler se ne konča kazenski postopek.