(1)
Pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve smejo nekomu vzeti prostost, če je podan katerikoli od razlogov iz 191. člena tega zakona, vendar ga morajo brez odlašanja odpeljati k pristojnemu preiskovalnemu sodniku ali k preiskovalnemu sodniku nižjega sodišča, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno, če se da do sedeža tega sodišča hitreje priti. Ob privedbi sporoči pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve preiskovalnemu sodniku, zakaj in kdaj je bila privedenemu vzeta prostost.
(2)
Če zaradi nepremagljivih ovir tistega, ki mu je bila vzeta prostost, ni bilo mogoče v 24 urah odpeljati k preiskovalnemu sodniku, mora uradna oseba tako zamudo posebej obrazložiti. Obrazložitev zamude je potrebna tudi, kadar je bila privedba opravljena na zahtevo preiskovalnega sodnika.
(3)
Če zaradi zamude v privedbi preiskovalni sodnik ne more v roku iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona izdati sklepa o priporu, mora o priporu odločiti takoj, ko mu je tisti, ki mu je bila vzeta prostost, pripeljan.