(1)
Ko se obtožnica ali zasebna tožba prebere ali ustno razloži njena vsebina, začne predsednik senata zasliševati obtoženca.
(2)
Pri zasliševanju obtoženca ne smejo biti navzoči soobtoženci, ki še niso bili zaslišani.
(3)
Predsednik senata vpraša obtoženca, ali je razumel obtožbo. Če vidi, da obtoženec ni razumel obtožbe, mu znova razloži njeno vsebino tako, da jo obtoženec najlaže razume.
(4)
Predsednik senata pozove potem obtoženca, naj se izjavi o vsaki točki obtožbe in naj pove svoj zagovor.
(5)
Obtoženec se ni dolžan izjaviti o obtožbi in se tudi ni dolžan zagovarjati.