(1)
Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, morajo organi za notranje zadeve ukreniti potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz, in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka.
(2)
Da bi izvršili naloge iz prvega odstavka tega člena, smejo organi za notranje zadeve zahtevati potrebna obvestila od občanov; opraviti potreben pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage; za nujno potreben čas omejiti gibanje na določenem prostoru; ukreniti, kar je potrebno v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti oseb in predmetov; razpisati zasledovanje osebe in stvari, ki se zasledujejo, in v navzočnosti odgovorne osebe opraviti pregled določenih objektov in prostorov državnih organov, organizacij združenega dela ter drugih organizacij in skupnosti in pregledati določeno njihovo dokumentacijo ter ukreniti in storiti drugo, kar je potrebno. O dejstvih in okoliščinah, ki se ugotovijo pri posameznih dejanjih in utegnejo biti pomembne za kazenski postopek, in o predmetih, ki so bili najdeni ali zaseženi, se napravi zapisnik ali uradni zaznamek.
(3)
Organi za notranje zadeve lahko vabijo občane tudi k sebi. V vabilu mora biti navedeno, zakaj so vabljeni. Prisilno smejo privesti nekoga, ki na vabilo ni prišel, le, če je bil v vabilu na to opozorjen. Ko ravnajo po določbah tega člena, ne smejo organi za notranje zadeve občanov zasliševati kot obdolžence, priče ali izvedence, če ni v tem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 155. člena).
(4)
Tisti, zoper katerega je bilo uporabljeno kakšno dejanje ali kakšen ukrep iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, ima pravico pritožiti se v treh dneh pri pristojnem javnem tožilcu.
(5)
Organi za notranje zadeve smejo zbirati obvestila tudi od oseb, ki so v priporu, če je to potrebno, da se odkrijejo druga kazniva dejanja iste osebe, njeni udeleženci ali kazniva dejanja drugih storilcev. Ta obvestila zbirajo v času, ki ga določi preiskovalni sodnik.
(6)
Na podlagi zbranih obvestil sestavi organ za notranje zadeve kazensko ovadbo, v kateri navede dokaze, za katere je zvedel pri njihovem zbiranju. V kazensko ovadbo ne vpiše vsebine izjav, ki so jih posamezni občani dali pri zbiranju obvestil. Kazenski ovadbi priloži tudi predmete, skice, fotografije priskrbljena poročila, zapise o tem, kaj so ukrenili in storili, uradne zaznamke, izjave in drugo gradivo, ki utegne biti koristno za uspešno izvedbo postopka. Če zvedo organi za notranje zadeve po vložitvi kazenske ovadbe za nova dejstva dokaze ali sledove kaznivega dejanja, morajo zbrati potrebna obvestila in poslati o tem javnemu tožilcu poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe.