(1)
Če se kazenski postopek ustavi ali če se izda sodba, s katero se obdolženec oprosti obtožbe ali se z njo obtožba zavrne, izreče sodišče v sklepu oziroma sodbi, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 95. člena tega zakona ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika proračun, razen v primerih ki so navedeni v naslednjih odstavkih.
(2)
Kdor vedoma poda krivo kazensko ovadbo, plača stroške kazenskega postopka.
(3)
Zasebni tožilec mora povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 95. člena tega zakona potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado za njegovega zagovornika, če se postopek konča s sodbo, s katero se obdolženec oprosti obtožbe, ali s sodbo, s katero se obtožba zavrne, ali s sklepom, s katerim se postopek ustavi, razen če se postopek ustavi oziroma če se obtožba s sodbo zavrne zaradi obdolženčeve smrti ali zaradi tega, ker je obdolženec zbolel za kakšno trajno duševno boleznijo, ali pa zaradi tega, ker je kazenski pregon zastaral zaradi zavlačevanja postopka, ki ga ni mogoče pripisati v krivdo zasebnemu tožilcu. Če se postopek ustavi zaradi umika tožbe, se obdolženec in zasebni tožilec lahko poravnata o svojih medsebojnih stroških. Če je več zasebnih tožilcev, plačajo stroške vsi nerazdelno.
(4)
Če sodišče zavrne obtožbo zaradi nepristojnosti, izda odločbo o stroških pristojno sodišče.