(1)
Ko sklepa o ugovora zoper obtožnico javnega tožilca, vloženo po šestem odstavku 160. člena tega zakona, ali o zahtevi predsednika senata v zvezi s to obtožnico (277. člen), ali ko sklepa v primerih iz prvega odstavka 264. člena tega zakona o zahtevi predsednika senata na prvi stopnji, ki se ne strinja z obtožnico oškodovanca kot tožilca ali z zasebno tožbo, zavrže senat s sklepom obtožnico oziroma zasebno tožbo, če spozna, da je podan kakšen razlog iz 1., 2. ali 3. točke 270. člena tega zakona; če so bila opravljena preiskovalna dejanja, pa tudi, če spozna, da je podan razlog iz 4. točke omenjenega člena.
(2)
Če je bila po ugovoru zoper obtožnico javnega tožilca iz prvega odstavka tega člena ali po zahtevi predsednika senata v zvezi s to obtožnico (277. člen) opravljena preiskava (drugi odstavek 269. člena), senat pa po preiskavi spozna, da je podan kakšen razlog iz 270. člena tega zakona, odloči s sklepom, da se obtožba ne dopusti in da se kazenski postopek ustavi.