(1)
Domača sodišča ne smejo ugoditi prošnji tujega organa, s katero se zahteva izvršitev kazenske sodbe tujega sodišča.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena izvrši domače sodišče pravnomočno sodbo glede sankcije, ki jo je izreklo tuje sodišče, če je to določeno z mednarodno pogodbo in če sankcijo izreče tudi domače sodišče po kazenski zakonodaji Socialistične federativne republike Jugoslavije.
(3)
Pristojno sodišče izda sodbo v senatu iz šestega odstavka 23. člena tega zakona brez navzočnosti strank.
(4)
Krajevna pristojnost sodišča se določi po zadnjem stalnem prebivališču obsojenca v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, če pa obsojenec ni imel stalnega prebivališča v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, se določi po rojstnem kraju. Če obsojenec ni imel stalnega prebivališča in ni bil rojen v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, določi Zvezno sodišče eno od stvarno pristojnih sodišč, pred katerim se bo izvedel postopek.
(5)
Stvarno pristojno sodišče je sodišče, določeno z republiškim oziroma pokrajinskim zakonom, za vojaške osebe pa vojaško sodišče prve stopnje.
(6)
V izrek sodbe iz tretjega odstavka tega člena vnese sodišče celoten izrek in ime sodišča iz tuje sodbe in izreče sankcijo. V obrazložitvi sodbe navede sodišče razloge, ki jih je upoštevalo pri izreku sankcije.
(7)
Zoper sodbo se lahko pritožita javni tožilec in obsojenec ali njegov zagovornik.
(8)
Če poda tuji državljan, ki ga je obsodilo domače sodišče, ali oseba, pooblaščena s pogodbo, pri sodišču prve stopnje prošnjo, naj obsojenec prestaja kazen v državi, ravna sodišče prve stopnje po mednarodni pogodbi.