(1)
Če obtoženec stori na glavni obravnavi kaznivo dejanje, se je treba ravnati po 338. členu tega zakona.
(2)
Če stori kdo drug med glavno obravnavo na zasedanju kaznivo dejanje, sme senat prekiniti glavno obravnavo in na ustno obtožbo tožilca takoj soditi o storjenem kaznivem dejanju; sme pa soditi o tem dejanju tudi potem, ko konča začeto glavno obravnavo.
(3)
Če so podani razlogi za sum, da je priča ali izvedenec na glavni obravnavi po krivem izpovedal, se za tako kaznivo dejanje ne more soditi takoj. V takem primeru sme predsednik senata odrediti, naj se o izpovedbi priče oziroma izvedenca napravi poseben zapisnik in ta pošlje javnemu tožilcu. Ta zapisnik podpiše zaslišana priča oziroma izvedenec.
(4)
Če ni mogoče takoj soditi storilca kaznivega dejanja, zaradi katerega se ta preganja po uradni dolžnosti, ali če je za sojenje pristojno višje sodišče, se obvesti o tem pristojni javni tožilec zaradi nadaljnjega postopka.