(1)
Če je obdolženec storil kaznivo dejanje v neprištevnem stanju, predlaga javni tožilec sodišču, naj izreče obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo takega storilca v zdravstvenem zavodu oziroma obvezno psihiatrično zdravljenje storilca v prostosti, če so za tak varnostni ukrep podani pogoji, ki so določeni v 63. in 64. členu kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije.
(2)
V takem primeru se obdolženec, ki je v priporu, ne izpusti, temveč se do konca postopka za uporabo varnostnega ukrepa začasno spravi v ustrezen zdravstveni zavod ali v kakšen drug primeren prostor.
(3)
Ko je podan predlog iz prvega odstavka tega člena, mora obdolženec imeti zagovornika.