(1)
Predmeti, ki se po kazenskem zakonu morajo vzeti, se vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obtoženec spozna za krivega, če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razlogi morale.
(2)
Poseben sklep o tem izda organ, pred katerim je tekel postopek takrat, ko je bil postopek končan oziroma ustavljen.
(3)
Sklep o odvzemu predmetov iz prvega odstavka tega člena izda sodišče tudi, če v sodbi, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega, manjka taka odločba.
(4)
Overjen prepis odločbe o odvzemu predmetov se vroči lastniku predmetov, če je ta znan.
(5)
Zoper odločbo iz drugega in tretjega odstavka tega člena ima lastnik predmetov pravico pritožbe, če misli, da za odvzem predmetov ni zakonite podlage. Če sklepa iz drugega odstavka tega člena ni izdalo sodišče, odloči o pritožbi senat (šesti odstavek 23. člena) sodišča, ki bi bilo pristojno za sojenje na prvi stopnji.