(1)
Če je ista oseba obdolžena več kaznivih dejanj in je za nekatera od njih pristojno nižje sodišče, za druga pa višje, je pristojno višje sodišče; če so pristojna sodišča iste vrste, je pristojno tisto sodišče, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek.
(2)
Po prvem odstavku tega člena se določa pristojnost tudi v primeru, če je obenem tudi oškodovanec storil kaznivo dejanje proti obdolžencu.
(3)
Za sostorilce je praviloma pristojno sodišče, ki je kot pristojno za enega od njih prvo začelo postopek.
(4)
Sodišče, ki je pristojno za storilca kaznivega dejanja, je praviloma pristojno tudi za udeležence, prikrivalce, tiste, ki so pomagali storilcu po kaznivem dejanju, in za tiste, ki niso naznanili, da se pripravlja kaznivo dejanje, oziroma niso naznanili kaznivega dejanja ali storilca.
(5)
V vseh primerih iz prejšnjih odstavkov se izvede praviloma enoten postopek in izda ena sama sodba.
(6)
Sodišče lahko odloči, naj se izvede enoten postopek in izda ena sama sodba tudi v primeru, če je več oseb obdolženih za več kaznivih dejanj, vendar samo tedaj, če je med storjenimi kaznivimi dejanji medsebojna zveza in če so podani isti dokazi. Če je za nekatera od teh kaznivih dejanj pristojno višje sodišče, za druga pa nižje, se sme izvesti enoten postopek samo pred višjim sodiščem.
(7)
Sodišče lahko odloči, naj se izvede enoten postopek in izda ena sama sodba, če pred istim sodiščem tečejo ločeno postopki zoper isto osebo za več kaznivih dejanj ali zoper več oseb za isto kaznivo dejanje.
(8)
O združitvi postopka odloča sodišče, ki je pristojno za enoten postopek. Zoper sklep, s katerim je sodišče odredilo združitev postopka ali zavrnilo predlog za združitev postopka, ni pritožbe.
(9)
Po določbah tega člena ravna sodišče tudi, če je treba izvesti enoten postopek za več kaznivih dejanj, za katera so pristojna sodišča v raznih republikah oziroma avtonomnih pokrajinah.