51. člen
(bivalna vozila)
(1)
V bivalnem vozilu z obliko nadgradnje »SA – bivalno vozilo« mora biti trajno urejen bivalni prostor z vsaj naslednjo opremo:
1.
sedeži in miza,
2.
ležišča, ki se lahko sestavijo iz sedežev,
3.
oprema za pripravo hrane (vgrajen električni oziroma plinski štedilnik, kuhinjski pult, pomivalno korito, rezervoarji za svežo in odpadno vodo) in
4.
oprema za hrambo.
(2)
Oprema iz prejšnjega odstavka mora biti fiksno pritrjena v bivalnem prostoru, vendar sme biti mogoče mizo na enostaven način odstraniti. Vsa vrata omaric morajo imeti zapirala z mehanskim varovanjem.
(3)
Za dostop v bivalni prostor vozila morajo biti na desni ali zadnji strani vrata.
(4)
Bivalni prostor mora imeti urejeno osvetlitev. V dnevnem oziroma kuhinjskem prostoru mora biti vgrajeno najmanj eno okno. Okna morajo biti tudi na obeh straneh ob sedežih, če se v bivalnem prostoru med vožnjo nahajajo potniki. Okna morajo biti zastekljena s homologiranimi stekli in na vratih vgrajene dvostopenjske avtomobilske ključavnice z varnostnim zaklepanjem, ki preprečuje nehoteno odpiranje vrat med vožnjo.
(5)
Bivalno vozilo mora imeti praviloma stojno višino, ki se lahko zagotovi tudi z dvižno streho. Izjemoma je lahko kuhinjski pult s štedilnikom vgrajen tudi tako, da se uporablja pod odprtimi dvižnimi zadnjimi vrati, kadar gre za manjše bivalno vozilo z dvema sedežema, ki nima stojne višine.
(6)
Sedeži (posamični sedeži oziroma sedežne klopi z ogrodjem), ki so predvideni za prevoz potnikov in so vgrajeni v bivalnem prostoru, morajo biti homologirani, ustrezno pritrjeni na nosilno ogrodje vozila in opremljeni s tritočkovnimi varnostnimi pasovi ter nasloni za glavo oziroma z ustrezno oblazinjenim naslonjalom tudi v višini glave. Pri tem notranja oprema ne sme segati v območje gibanja teles potnikov na sedežih, pripetih z varnostnimi pasovi, in ne sme predstavljati dodatne nevarnosti za potnike.
(7)
Število sedežev v bivalnem vozilu mora biti najmanj enako številu ležišč.
(8)
Plinska peč mora ustrezati zahtevam iz Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L št. 200 z dne 31. 7. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2019/543 z dne 3. aprila 2019 o spremembi Priloge IV k Uredbi (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter prilog I, III in IV k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta s posodobitvijo sklicev na nekatere pravilnike Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o homologaciji motornih vozil in njihovo vključitvijo (UL L št. 95 z dne 4. 4. 2019, str. 1); (v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 661/2009).
(9)
Bivalno vozilo mora izpolnjevati ustrezne zahteve naslednjih standardov, kjer pride v poštev:
1.
SIST EN 721 – Bivalna počitniška vozila – Zahteve za varnostno prezračevanje;
2.
SIST EN 1646–1+A1 – Bivalna počitniška vozila – Avtodomi – 1. del: Zdravstvene in varnostne zahteve za bivanje;
3.
SIST EN 1646–2 – Bivalna počitniška vozila – Avtodomi – 2. del: Obremenitev;
4.
SIST EN 1648–2 – Bivalna počitniška vozila – 12 V enosmerna električna napeljava male napetosti – 1. del: Avtodomi;
5.
SIST EN 1949 – Specifikacija za vgradnjo sistemov na UNP v bivalna počitniška vozila in druga cestna vozila in
6.
SIST EN 1949/A1 – Specifikacija za vgradnjo sistemov na UNP v bivalna počitniška vozila in druga cestna vozila – Dopolnilo A1.
(10)
Obliko nadgradnje »SA – bivalno vozilo« lahko dobi zgolj vozilo kategorije M.
(11)
Pri predelavi vozila kategorije N v bivalno vozilo se upoštevajo zahteve, kot so predpisane za homologacijo oziroma posamično odobritev vozil za posebne namene (za bivalna vozila) v ustreznem predpisu s področja ugotavljanja skladnosti vozil.