Izvolitev v naziv je izraz avtonomne akademske presoje kandidatovega dela, strokovnih, umetniških in pedagoških usposobljenosti. Izpolnjevanje pogojev za izvolitev po merilih za izvolitev v nazive je le pogoj za obravnavo prošnje kandidata za izvolitev v naziv in ne ustvarja nobene avtomatične pravice do izvolitve.
Pristojni organ izbere v postopku izvolitve v naziv na temelju svoje diskrecijske pravice odločitev, ki temelji na osebnostni, pedagoški, strokovni ter znanstveni primernosti in ki jo glede na konkretni primer šteje za najbolj primerno in strokovno in jo kot takšno obrazloži oziroma podpre z navedbo dejstev in dokazov, ki so bili ugotovljeni v postopku.
Na predlog Habilitacijske komisije sprejme Senat univerze ustrezno odločitev in soglasje da ali ga odreče, kandidate v naziv rednega profesorja oziroma znanstvenega svetnika pa izvoli ali izvolitev zavrne. Odločitev senata univerze glede podaje soglasja je volilna odločitev in ne odločitev po prostem preudarku. V primeru, če soglasje ni podano, vlogo kandidata Senat članice zavrne.