V 8. členu se v točki »b) Upravičenci« točka C) spremeni tako, da se glasi:
»C)
Odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, s senzornimi motnjami, motnjami v gibanju in z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja:
1.
odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju,
2.
odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju,
3.
odrasle osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju,
4.
odrasle osebe s težko motnjo v duševnem razvoju,
5.
odrasle osebe z več motnjami (odrasli z motnjo v duševnem razvoju, osebnostnimi motnjami, gibalnimi in senzornimi oviranostmi ter s poškodbami glave),
6.
osebe s težjo ali težko obliko gibalne ali senzorne oviranosti, ki niso sposobne samostojnega življenja,
7.
odrasle osebe z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja.«.
Točka »č) Oblike storitve« se spremeni tako, da se glasi:
»č)
Oblike storitve
Storitev institucionalnega varstva je lahko zagotovljena v socialnovarstvenem zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
Zavodsko obliko institucionalnega varstva zagotavljajo domovi za starejše, posebni socialni zavodi, domovi za otroke, zavodi za usposabljanje, varstveno delovni centri ter druge pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane zakonske pogoje za opravljanje dejavnosti.
Za posamezne skupine upravičencev iz točke »b) Upravičenci« tega člena opravljajo storitve naslednji izvajalci:
–
storitev za upravičence iz točke A) izvajajo zavodi za usposabljanje,
–
storitev za upravičence iz točke B) izvajajo domovi za otroke,
–
storitev za upravičence iz točke C) izvajajo posebni socialno varstveni zavodi, za upravičence iz podtočke 2., 3., 4. in 5. točke C) pa tudi varstveno delovni centri in zavodi za usposabljanje, za upravičence iz podtočke 6. točke C) pa tudi domovi za starejše,
–
storitev za upravičence iz točke D) izvajajo domovi za starejše.
Institucionalno varstvo v zavodu se lahko izvaja kot celodnevno varstvo ali v obliki dnevnega varstva.
Celodnevno varstvo je oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki potrebujejo celodnevno oskrbo 24 ur na dan.
Začasna (kratkotrajna) namestitev je oblika celodnevnega varstva, ki je namenjena posameznikom:
–
ki imajo oskrbo zagotovljeno izven institucionalnega varstva in potrebujejo začasno institucionalno varstvo, ker oskrba izven institucionalnega varstva začasno ni zagotovljena,
–
ki potrebujejo storitev zaradi akutnega poslabšanja zdravja in bi ob ustrezni pomoči lahko dosegli vsaj delno samostojnost in zato v nadaljevanju ne bi potrebovali dolgotrajne celodnevne oblike institucionalnega varstva.
Storitve začasne (kratkotrajne) namestitve za upravičence iz točke A) in točke B) točke »b) Upravičenci« tega člena izvajajo isti izvajalci, kakor v tretjem odstavku te točke, za upravičence iz točke C) in D) točke »b) Upravičenci« tega člena, pa posebni socialno varstveni zavodi, varstveno delovni centri in domovi za starejše.
Dnevno varstvo je oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki še ne potrebujejo celodnevne, stacionarne oskrbe in si želijo oziroma potrebujejo pomoč, nadzor ali organizirano obliko bivanja le za določeno število ur dnevno. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno varstvo je, da se uporabniki dnevno vračajo domov. Standardi za celodnevno obliko storitve se smiselno uporabljajo tudi za dnevno obliko. Storitev dnevnega varstva lahko vsebuje tudi prevoz kot dodatno storitev.
Dnevno varstvo za upravičence iz točke A) v točki »b) Upravičenci« tega člena, ki se izvaja do 10 ur dnevno, 5 dni v tednu in vse tedne v letu, vključuje tudi izvajanje posebnega programa vzgoje in izobraževanja in prevoz.
Storitev institucionalnega varstva v drugi družini se izvaja v družini, ki ni sestavljena iz družinskih članov upravičenca, in sicer za skupine upravičencev iz točk C) in D) v točki »b) Upravičenci« tega člena.
Storitev se izvaja na podlagi pogodbe, ki jo v skladu s 65. členom Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo,114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre in 62/10 – ZUPJS) skleneta center za socialno delo in oseba, ki izvaja storitev ali pa na podlagi pogodbe, ki jo skleneta izvajalec institucionalnega varstva iz javne mreže in oseba, ki izvaja storitev. Šteje se, da ima v drugem primeru uporabnik status stanovalca zavoda, ki sklepa pogodbo s tretjo osebo.
Izvajalec storitve varstva v drugi družini, ki opravlja storitev na podlagi 65. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo,114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre in 62/10 – ZUPJS), je dolžan zagotoviti izvajanje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege v sodelovanju z zdravstvenim domom ali izvajalcem s koncesijo na področju zdravstvenega varstva.
V primeru sklenjene pogodbe z izvajalcem institucionalnega varstva iz javne mreže, zagotovi izvajanje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege javni zavod oziroma koncesionar.
Storitev institucionalnega varstva v drugi organizirani obliki je lahko zagotovljena v stanovanjski skupini, bivalni enoti, oskrbovanem stanovanju, oskrbnem domu in z bivanjem zunaj institucije na podlagi individualnega paketa storitve, in sicer za upravičence iz točk A) (odrasle osebe usmerjene v posebni program vzgoje in izobraževanja), C) in D) v točki »b) Upravičenci« tega člena.
Stanovanjska skupina za osebe iz točke C) v točki »b) Upravičenci« tega člena je lahko organizirana kot samostojna enota ali kot dislocirana enota zavoda. Velikost stanovanjske skupine je od 4 do 6 oseb.
Bivalna enota za osebe iz točke C) v točki »b) Upravičenci« tega člena je lahko prav tako organizirana kot samostojna enota ali dislocirana enota zavoda, vključuje pa največ 24 oseb.
Bivanje zunaj institucije z individualnim paketom storitve se izvaja na podlagi individualnega načrta, ki natančno določa obseg paketa osnovne in socialne oskrbe, ki se izvaja glede na potrebe upravičencev in se lahko razlikuje od opisa v točki »a) Opis storitve« tega člena.
Opredelitev osnovne oskrbe v individualnem paketu določa:
–
bivanje,
–
prehrano,
–
pranje osebnega in posteljnega perila ter čiščenja in vzdrževanja bivalnega prostora.
Opredelitev socialne oskrbe v individualnem paketu določa:
–
nego in pomoč pri vseh življenjskih opravilih, ki obsega osebno nego, kopanje in pomoč pri umivanju, pomoč pri oblačenju in slačenju, pomoč pri hranjenju in pitju, pomoč pri uporabi ortopedskih pripomočkov in podobno, spremstvo, ki obsega pomoč pri gibanju/premikanju v prostoru, pri orientaciji in spremljanju pri osebnih opravkih, nakupih, v prostem času, na prireditve in podobno,
–
pomoč pri vzpostavljanju in ohranjanju socialnih stikov, ki obsega vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca, pomoč pri komunikaciji,
–
organiziranje prevozov in drugih storitev, ki so izražene s strani upravičenca v individualnem načrtu.
Individualni paket storitve vsebuje tudi opredelitev obsega zdravstvenega varstva in zdravstvene nege, ki se izvaja na podlagi predpisov s področja zdravstvenega varstva v sodelovanju z izvajalci zdravstvenega varstva v javni mreži.
Obliki storitve kot sta oskrbovano stanovanje in oskrbni dom sta podrobno opredeljeni v 9. členu tega pravilnika.«.
V točki »d) Trajanje« se na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi:
»Začasna (kratkotrajna) namestitev ne sme trajati več kot tri mesece.«.
Točka »h) Normativ storitve« se spremeni tako, da se glasi:
»h)
Normativ storitve
Institucionalno varstvo v zavodski obliki se izvaja v manjših organizacijskih enotah kot so: bivalne skupine, bivalne enote, stanovanjske skupine ali gospodinjske skupnosti. V posamezno organizacijsko obliko ne morejo biti vključene manj kot 4 osebe in ne več kot 24 oseb.
V varovane oddelke v splošnih in posebnih socialno varstvenih zavodih je lahko vključeno največ 12 oseb. Osebe z demenco so lahko v teh zavodih obravnavane tudi v drugih oblikah organiziranega varstva (gospodinjska skupnost …). V teh primerih se uporabljajo standardi in normativi, ki so predpisani za varovane oddelke.
V primeru, ko se storitev izvaja v obliki dnevnega varstva, se kadrovski normativ preračuna glede na število ur izvajanja storitve.
Kadrovski normativ za varuhinje v institucionalnem varstvu otrok, mladostnikov in odraslih oseb do 26. leta starosti, z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju, usmerjenih v posebni program vzgoje in izobraževanja, je sestavljen iz 2/3 normativa, ki velja za to skupino na področju socialnega varstva in 1/3 normativa, ki velja za to skupino na področju vzgoje in izobraževanja.
Kadrovski normativ za varuhinje v institucionalnem varstvu odraslih je za odrasle osebe s težko motnjo v duševnem razvoju in za osebe z več motnjami, ki niso sposobne vključitve v storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, enak kadrovskemu normativu za varuhinje v institucionalnem varstvu otrok, mladostnikov in odraslih oseb do 26. leta starosti, usmerjenih v program vzgoje in izobraževanja.
Kadrovski normativ za institucionalno varstvo odraslih oseb, ki so dodatno vključene v drugo socialno varstveno storitev, storitev zaposlitvene rehabilitacije ali zaposlitev je 85% normativa, ki velja za storitve za odrasle osebe v celodnevnem domskem varstvu. V teh primerih se pri kadrovskih normativih tudi ne upoštevajo normativi za posebne oblike varstva.
Pri kadrovskih normativih za institucionalno varstvo odraslih oseb, ki niso vključene v druge socialno varstvene storitve, se ne upoštevajo normativi za izvajanje vodenja v okviru socialne oskrbe.
Normativ za stanovanjske skupine, ki so dislocirane od zavoda in med seboj oddaljene več kot 500 m, ali normativ za bivalno enoto, ki vključuje manj kot 11 upravičencev, vendar ne manj kot 4, je 0,5 delavca za izvajanje osnovne oskrbe in 3,5 strokovnih delavcev in sodelavcev za izvajanje socialne oskrbe.
Za izvajanje storitve institucionalnega varstva v drugi družini se uporablja normativ 1 izvajalec osnovne in socialne oskrbe na 3 osebe, starejše od 65 let, v primeru oseb z zmerno motnjo v telesnem in duševnem razvoju pa 1 izvajalec osnovne in socialne oskrbe na 2 osebi, in sicer tako, da skupno število upravičencev v posamezni družini ni večje od šest. Za izvajalca institucionalnega varstva v drugi družini se šteje odrasel član družine.
Normativi zajemajo tudi delavce, ki izvajajo naloge administrativnih, finančno-računovodskih in poslovodnih nalog.
Ne glede na prvi odstavek te točke se lahko za izvajanje bivanja zunaj institucije na podlagi individualnega paketa storitve v individualnem načrtu določi drugačni kadrovski normativ, pri čemer se upoštevajo veljavni kadrovski normativi za institucionalno varstvo.
Pri izvajalskih organizacijah, ki izvajajo dejavnost po posebnih konceptih in metodah dela (npr. domovi 4. generacije) ali imajo specifično strukturo uporabnikov, se naloge in opravila posameznih izvajalcev osnovne in socialne oskrbe ter poslovodenja v okviru obstoječega nabora delovnih mest, določenih v prilogi 1 tega pravilnika, lahko združujejo, ali pa se izvajanje posameznih nalog in opravil zagotovi z zunanjimi izvajalci. Združujejo se lahko naloge in opravila pri osnovni in socialni oskrbi za delovna mesta, za katere je zahtevana največ V. stopnja izobrazbe ter pri socialni oskrbi in poslovodenju za delovna mesta, za katere je zahtevana VII. stopnja izobrazbe.
Vodstva posameznih izvajalskih organizacij lahko ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) predlagajo potrditev kadrovske zasedbe, ki zaradi specifičnih okoliščin lokacije, organiziranosti dela in metod dela odstopa od skupnega kadrovskega normativa, določenega s tem pravilnikom največ za 10%, vendar pa se masa plač za zaposlene ne sme spremeniti za več kot 10%. V takšnih primerih je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje ministrstva.
Izvajalskim organizacijam se dovoli horizontalno in vertikalno nadomeščanje delovnih mest znotraj osnovne oskrbe, znotraj socialne oskrbe in znotraj nalog poslovodenja, in sicer med:
–
III. in IV. stopnjo izobrazbe;
–
IV. in V. stopnjo izobrazbe;
–
V. in VI. stopnjo izobrazbe;
–
VI. in VII. stopnjo izobrazbe.
Zaradi vertikalnega nadomeščanja delovnih mest se lahko masa plač zaposlenih poveča za največ 5%.
Odstopanja v zvezi s številom kadrov in delovnimi mesti so možna po predhodnem soglasju organa upravljanja izvajalca.
Potrebno število strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev za izvajanje storitve institucionalnega varstva glede na posamezne vrste upravičencev je razvidno iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.«.