Navodilo o načinih zavarovanja in obrestovanja odloga plačila dolga dolžnika do države ali občine

Dolžnik odlog, obročno plačilo ali spremembo dinamike plačila dolga zavaruje z/s:

zastavo premoženja in vknjižbo zastavne pravice v ustrezni register,

garantnim pismom zavarovalnice, ki ga izda zavarovalnica, ki jo kot garanta prizna država oziroma občina,

bančno garancijo brez ugovora na prvi poziv, ki jo izda banka, ki jo kot garanta prizna država oziroma občina,

avalirano menico, če jo je avalirala banka, ki jo kot garanta prizna država oziroma občina,

poroštvom pravnih ali fizičnih oseb, ali

drugim instrumentom zavarovanja, ki enakovredno zagotavlja plačilo dolga.

Stroški izvedbe zavarovanja (cenitve, notarski in sodni stroški in podobno) bremenijo dolžnika.

Če dolžnik predlaga zavarovanje plačila dolga s poroštvom fizične osebe, mora ob prošnji predložiti listine, ki dokazujejo obstoj premoženja ali rednih prihodkov poroka, in dokazila o njegovi vrednosti. Zavarovanje v obliki poroštva fizične osebe je mogoče le, če dolg dolžnika, ki je zavarovan s takim zavarovanjem, ne presega 10.000 eurov.

Če namerava dolžnik zavarovati plačilo dolga s poroštvom pravne osebe, mora ob prošnji predložiti letno poročilo z računovodskimi izkazi za prejšnja tri poslovna leta skupaj z revizijskim poročilom poroka, če je porok zavezan k revidiranju poslovanja, in vmesne računovodske izkaze poroka na zadnji dan koledarskega meseca pred vložitvijo prošnje.

Šteje se, da je predloženi instrument zavarovanja primeren, če zagotavlja izpolnitev oziroma plačilo dolga v celoti.

Dolžnik lahko prosto izbere instrument zavarovanja iz prvega odstavka tega člena, pri čemer lahko država ali občina predlagani instrument zavarovanja zavrne, če meni, da ta ne zagotavlja izpolnitve oziroma plačila dolga na zanesljiv način.