175. člen
(splošna pravila o poslovanju banke v prisilni likvidaciji)
(1)
Po začetku postopka prisilne likvidacije sme banka opravljati samo redne posle, potrebne za opravljanje dejavnosti banke v pogojih prisilne likvidacije, in poravnavati svoje obveznosti iz teh poslov ter pri tem upoštevati zahteve in omejitve v skladu s tem zakonom.
(2)
Posli in dejanja iz prejšnjega odstavka vključujejo tiste posle in dejanja, ki so potrebna, da se ohrani vrednost premoženja banke ali se prepreči zmanjšanje vrednosti ali se zagotovijo ugodnejši pogoji za likvidacijo premoženja banke, vključno z možnostjo prodaje dela poslovanja kot poslovne celote.
(3)
Upravitelj v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena izvede ukrepe prisilne likvidacije, opredeljene v načrtu prisilne likvidacije, in pri tem upravlja premoženje banke, s tem da:
1.
zaključuje dejavnost banke s končanjem poslov, ki jih je banka sklenila pri opravljanju svoje dejavnosti;
2.
izvede aktivnosti v zvezi z uporabo instrumentov za likvidacijo premoženja;
3.
razpolaga s sredstvi banke ter sklepa posle v zvezi z upravljanjem premoženja banke, vključno s posli nakupa, prodaje, zamenjave in drugimi podobnimi pravnimi posli;
4.
uresničuje pravice delničarja ali družbenika v razmerju do oseb, v katerih ima banka delež, in druge pravice banke v zvezi z izterjavo ali zavarovanjem terjatev banke do njenih dolžnikov;
5.
sprejme in izvaja načrt aktivnosti za upravljanje s tveganji banke v postopku prisilne likvidacije, zlasti likvidnostnega in kreditnega tveganja, ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja bančništvo, glede zahtev za banko na področju upravljanja tveganj;
6.
sklepa sodne in izvensodne poravnave ter druge posle, nujne za uresničitev premoženjskih pravic banke.
(4)
Upravitelj sme pri upravljanju banke prevzemati le tista poslovna tveganja, ki so nujna za uresničitev ciljev prisilne likvidacije. Upravitelj ne sme opravljati poslov ali drugih dejanj, katerih posledica je neenakopravno obravnavanje upnikov ali onemogočanje izvedbe načrta prisilne likvidacije.
(5)
Upravitelj pridobi soglasje Banke Slovenije za posle upravljanja, ki vključujejo:
1.
najemanje posojil za financiranje poslovanja;
2.
sklenitev sodne ali izvensodne poravnave, kadar ti posli v razmerju do posameznega upnika presegajo vrednost 20.000 eurov;
3.
prodajo, zamenjavo ali drug podoben posel razpolaganja s premoženjem banke, ki presega vrednost 500.000 eurov;
4.
prodajo premoženja banke, kadar je dosežena prodajna cena z uporabo instrumentov za likvidacijo nižja od polovice ocenjene likvidacijske vrednosti iz drugega odstavka 170. člena tega zakona.
(6)
Banka Slovenije pri izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka oceni, ali se z zadevnimi posli upravljanja ustrezno uresničujejo cilji prisilne likvidacije banke. Kadar Banka Slovenije zavrne soglasje za izvedbo določenega posla, od upravitelja zahteva, da ponovi postopke trženja v zvezi s prodajo, zamenjavo ali drugim podobnim poslom in pri tem upošteva njena navodila.