Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB)

Banka Slovenije mora pred izdajo odločbe o začetku postopka reševanja, s katero ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 55. ali 59. člena tega zakona, ali odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije subjekt reševanja kot stranko pozvati, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, če v posameznem primeru stranki predhodno ni bila zagotovljena drugačna možnost, da se izjavi o teh dejstvih ali okoliščinah (v nadaljnjem besedilu: poziv k izjavi). Poziv k izjavi mora obsegati:

določno navedbo dejstev in okoliščin, o katerih naj se stranka izjavi, in dokazov, iz katerih ta dejstva izhajajo;

rok za izjavo, ki ne sme biti krajši od 24 ur in ne daljši od osmih dni;

pouk stranki, da mora k izjavi priložiti dokaze, če se nanje sklicuje, ter da po preteku roka za izjavo ne bo imela pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

Ne glede na 2. točko prejšnjega odstavka lahko Banka Slovenije na zahtevo stranke podaljša rok za predložitev izjave, če to ne bi ogrozilo doseganja ciljev ukrepov za reševanje oziroma učinkovitosti postopkov prisilnega prenehanja banke.

Ne glede na prvi odstavek tega člena Banki Slovenije pred izdajo odločbe o začetku postopka reševanja ali prisilne likvidacije ni treba pozvati stranke, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, če:

se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima Banka Slovenije, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi;

je takojšnja izdaja odločbe nujna, da se dosežejo cilji reševanja;

bi razkritje informacij v okviru poziva k izjavi nujno vključevalo tudi razkritje zaupnih informacij iz 17. člena tega zakona, ki bi z upoštevanjem ocene na podlagi 20. člena tega zakona povzročilo nesorazmerne negativne učinke za javni interes ali na rešljivost subjekta reševanja ter bi morebitne negativne posledice razkritja, zlasti morebitna neupravičena uporaba teh informacij, presegale negativne posledice, ki bi nastale v primeru, če zadevne informacije ne bi bile razkrite.