Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB)

Za namen tega zakona so zaupne informacije vse informacije, ki jih v zvezi z opravljanjem nalog in pooblastil na podlagi tega zakona pridobi Banka Slovenije o subjektu reševanja ali drugih osebah, vključenih v reševanje, bodisi od subjekta reševanja ali drugih oseb oziroma jih izdela Banka Slovenije za namene izvajanja nalog ali pooblastil v zvezi z reševanjem ali prisilnem prenehanjem bank.

Če zakon ne določa drugače, Banka Slovenije varuje kot zaupne vse informacije iz prejšnjega odstavka in jih ne razkrije nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen v okviru izvajanja nalog v skladu z zakonom ali če se informacije razkrijejo v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih bank, na katere se nanašajo.

Dolžnost varovanja zaupnosti informacij iz prvega odstavka tega člena velja tudi za osebe, ki so te informacije prejele ali izdelale v okviru izvajanja svojih poklicnih nalog v zvezi z reševanjem ali prisilnem prenehanjem, zlasti pa za:

pristojno ministrstvo, kadar opravlja naloge v zvezi z reševanjem;

člane izredne uprave, imenovane v skladu s tem zakonom, in posebne pooblaščence, imenovane v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;

potencialne prevzemnike, ki so pozvani k sodelovanju glede reševanja ali prisilnega prenehanja, bodisi v fazi načrtovanja reševanja bodisi v fazi priprav na izvedbo ukrepov za reševanje ali ukrepov prisilnega prenehanja, ne glede na to, ali je bil rezultat dejansko sodelovanje prevzemnika v postopku reševanja ali prisilnega prenehanja;

revizorje, računovodje, pravne in strokovne svetovalce, cenilce in druge izvedence, ki neposredno ali posredno sodelujejo pri reševanju z Banko Slovenije, pristojnim ministrstvom ali potencialnimi prevzemniki iz prejšnje točke;

premostitveno banko;

druge osebe, ki neposredno ali posredno, stalno ali občasno, nudijo ali so nudile storitve v zvezi z reševanjem Banki Slovenije, pristojnemu ministrstvu ali osebam iz 1. do 5. točke tega odstavka;

člane Sveta Banke Slovenije ter višje vodstvo in zaposlene v Banki Slovenije;

višje vodstvo, člane upravljalnega organa in zaposlene pri osebah iz 2. do 7. točke tega odstavka med zaposlitvijo in pet let po njenem prenehanju.

Osebe iz prejšnjega odstavka lahko zaupne informacije, pridobljene v času opravljanja nalog v zvezi z reševanjem, uporabljajo izključno za namene, povezane z reševanjem, in jih ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen:

v okviru izvajanja nalog v skladu s tem zakonom;

če se informacije razkrijejo v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih bank, na katere se nanašajo;

z izrecnim in predhodnim soglasjem Banke Slovenije, zadevne banke, izredne uprave oziroma začasnega upravitelja, kadar je imenovan, ali pristojnega ministrstva, kadar gre za informacije z njegovega delovnega področja.

Banka Slovenije zaupne informacije uporabi tudi za naslednje namene:

da izreka ukrepe in odloča o uporabi pooblastil na podlagi tega zakona;

da izreka kazni za prekrške in vloži ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja;

v postopkih sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdala, ter v drugih sodnih postopkih, ki se vodijo v zvezi z izvajanjem njenih nalog in pristojnosti na podlagi tega zakona ali predpisov Evropske unije.

Dolžnost varovanja zaupnih informacij iz tega člena velja tudi za informacije, ki jih Banka Slovenije oziroma osebe iz tretjega odstavka tega člena pridobijo v okviru izmenjave informacij z drugimi organi za reševanje, vključno z enotnim odborom za reševanje, Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim odborom za sistemska tveganja, nadzornimi organi v Republiki Sloveniji ali pristojnimi organi drugih držav članic, vključno z Evropsko centralno banko, kadar izvaja pooblastila pristojnega organa v skladu z Uredbo 1024/2013/EU, in organi držav članic, ki upravljajo sistem jamstva za vloge.