141. člen
(kolegij za reševanje)
(1)
Organ za reševanje na ravni skupine vzpostavi kolegij za reševanje za opravljanje nalog iz 31., 32., 38. do 43., 47., 48. in 60. do 63. člena tega zakona. Kolegij za reševanje se lahko po potrebi vzpostavi tudi, da se zagotovi okvir za sodelovanje in usklajevanja z organi za reševanje iz tretjih držav.
(2)
Kolegij za reševanje zagotavlja organu za reševanje na ravni skupine in drugim sodelujočim organom za reševanje ter drugim pristojnim organom, vključno z Evropskim bančnim organom, okvir za izvajanje njihovih nalog in pristojnosti iz prejšnjega odstavka, tako da:
1.
izmenjuje informacije, pomembne za potek načrtov reševanja skupine, za uporabo pooblastil za pripravljalne in preventivne ukrepe za skupine ter za reševanje skupine;
2.
ocenjuje rešljivost skupin v skladu z določbami 31. člena tega zakona;
3.
uporablja pooblastila za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost skupin v skladu z določbami 32. člena tega zakona;
4.
pripravlja načrte reševanja skupine v skladu z določbami 38. do 43. člena tega zakona;
5.
odloča, ali je treba vzpostaviti shemo za reševanje skupine, z upoštevanjem 61. do 63. člena tega zakona;
6.
sklepa dogovor o shemi za reševanje skupine, z upoštevanjem 61. do 63. člena tega zakona;
7.
usklajuje obveščanje javnosti o strategijah reševanja skupine in sistemih za reševanje skupine;
8.
usklajuje uporabo shem za financiranje reševanja;
9.
določa zahteve glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti za skupine na konsolidirani ali podrejeni ravni v skladu s 45. do 51. členom tega zakona;
10.
razpravlja o vseh vprašanjih, povezanih z reševanjem čezmejnih skupin.
(3)
V kolegiju za reševanje lahko sodelujejo:
1.
organ za reševanje na ravni skupine;
2.
organi za reševanje držav članic, v katerih imajo sedež podrejene družbe, nad katerimi se izvaja konsolidirani nadzor;
3.
organi za reševanje držav članic, v katerih ima sedež družba, ki je nadrejena eni ali več institucijam iz skupine, in ki ima položaj nadrejenega finančnega holdinga v državi članici, EU nadrejenega finančnega holdinga, nadrejenega mešanega finančnega holdinga v državi članici ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga;
4.
organi za reševanje držav članic, kjer imajo sedež pomembne podružnice;
5.
konsolidacijski nadzornik in pristojni organi držav članic, če je organ za reševanje član kolegija za reševanje, ki ga lahko spremlja predstavnik centralne banke države članice, kadar centralna banka ne izvaja nalog pristojnega organa države članice;
6.
pristojna ministrstva držav članic, če organi za reševanje, ki so člani kolegija za reševanje, niso pristojna ministrstva;
7.
organ, odgovoren za sistem jamstva za vloge v državi članici, če je organ za reševanje te države članice član kolegija za reševanje;
8.
Evropski bančni organ, pod pogoji iz četrtega odstavka tega člena.
(4)
Evropski bančni organ je vabljen na sestanke kolegija za reševanje z namenom, da spodbuja in spremlja učinkovito, uspešno in usklajeno delovanje kolegija za reševanje v skladu z mednarodnimi standardi, vendar nima glasovalnih pravic pri odločanju v okviru kolegija za reševanje.
(5)
K sodelovanju v kolegiju za reševanje so lahko kot opazovalci povabljeni tudi organi za reševanje iz tretjih držav, če ima nadrejena družba ali institucija s sedežem v državi članici podrejeno institucijo ali podružnico, ki bi štela za pomembno, če bi se nahajala v državi članici, če organ za reševanje iz tretje države poda zahtevo za sodelovanje v kolegiju in če za ta organ veljajo zahteve v zvezi z zaupnostjo, ki so po mnenju organa za reševanje na ravni skupine enakovredne zahtevam iz 17. do 19. člena tega zakona.
(6)
Ne glede na prvi odstavek tega člena organ za reševanje na ravni skupine ni zavezan vzpostaviti kolegija za reševanje, če druge skupine ali kolegiji za reševanje opravljajo enake funkcije in izvajajo enake naloge ter spoštujejo vse pogoje in postopke, kot so določeni v tem zakonu za delovanje kolegija za reševanje, vključno s pravili glede članstva in sodelovanja v kolegijih za reševanje. V tem primeru se vsa sklicevanja na kolegije za reševanje v tem zakonu štejejo tudi kot sklicevanje na ustrezne druge skupine ali kolegije za reševanje.
(7)
Organ za reševanje na ravni skupine predseduje kolegiju za reševanje in v tej funkciji:
1.
po posvetovanju z drugimi člani kolegija za reševanje pripravlja pisne dogovore in postopke za delovanje kolegija za reševanje;
2.
usklajuje vse dejavnosti kolegija za reševanje;
3.
sklicuje seje kolegija za reševanje in jim predseduje ter vse člane kolegija za reševanje vnaprej celovito obvešča o organizaciji sej kolegija za reševanje, o temah, ki bodo obravnavane, in o glavnih vprašanjih za razpravo;
4.
člane kolegija za reševanje obvešča o morebitnih načrtovanih sestankih, da lahko zaprosijo za sodelovanje na njih;
5.
odloča o tem, kateri člani in opazovalci so še vabljeni na posamezne seje kolegija za reševanje, pri čemer upošteva pomen obravnavanega vprašanja za te člane in opazovalce, zlasti morebiten vpliv na finančno stabilnost v zadevnih državah članicah;
6.
vse člane kolegija za reševanje pravočasno obvešča o sklepih in rezultatih sej.
(8)
Organi za reševanje lahko ne glede na 5. točko prvega odstavka tega člena zahtevajo sodelovanje na kolegiju za reševanje, kadar so na dnevnem redu zadeve, za katere se uporablja skupni postopek odločanja ali ki so povezane s subjektom v skupini, ki je v njihovi državi članici.