Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819)

Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo neposredni uporabniki proračuna države pripraviti kadrovske načrte tako, da se število zaposlenih prikaže po naslednjih virih financiranja:

Posredni uporabniki proračuna države in občin morajo ob sprejetju programa dela in finančnega načrta sprejeti tudi kadrovski načrt, kot prilogo finančnega načrta, ki mora biti usklajen s finančnim načrtom in pripraviti kadrovske načrte tako, da se število zaposlenih prikaže po virih financiranja v skladu s prejšnjim odstavkom.

Neposredni uporabniki proračuna države in posredni uporabniki proračuna države in občin pripravijo kadrovski načrt za leti 2018 in 2019 tako, da se:

Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka lahko vlada ob predhodnem soglasju ministrstva in Ministrstva za javno upravo v izjemnih primerih odloči, da se dovoljeno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu državnih organov v letih 2018 in 2019 poveča za največ en odstotek in za največ dodatnih deset zaposlitev za izvajanje ukrepov Sklada za podnebne spremembe, na ministrstvu, pristojnem za okolje, ter za največ dodatnih deset zaposlitev na Inšpektoratu za delo Republike Slovenije. Za zaposlitve iz tega odstavka mora organ državne uprave zagotoviti sredstva za stroške dela v okviru sredstev za stroške dela v svojem finančnem načrtu.

Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena lahko vlada, v primeru izvrševanja nujno potrebnih razvojnih in zakonsko določenih obveznosti ter nezadostne kadrovske pokritosti delovnih področij organov državne uprave odloči, da se dovoljeno število zaposlenih v kadrovskem načrtu neposrednega uporabnika proračuna države v letih 2018 in 2019 poveča za največ 1 odstotek, če gre za prenos kvot iz kadrovskega načrta oseb javnega prava v kadrovski načrt organa državne uprave, skupaj s prenosom sredstev za stroške dela.

Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena se zaradi izjemnih oziroma utemeljenih razlogov v kadrovskem načrtu posrednega uporabnika proračuna države in tistega posrednega uporabnika občinskih proračunov, ki se pretežno financira iz državnega proračuna ali sredstev ZZZS, lahko določi višje dovoljeno število zaposlenih, vendar le v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela.

Posredni uporabnik proračuna države in občine mora spremljati realizacijo kadrovskega načrta v skladu z metodologijo za spremljanje izvajanja kadrovskega načrta, ki jo določi vlada.

Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena lahko vlada odloči, da se dovoljeno število zaposlenih v organih državne uprave poveča za obseg zaposlitev iz posebnega kadrovskega načrta za namen predsedovanja Svetu EU, ki ga sprejme vlada.

Ne glede na tretji odstavek tega člena se dovoljeno število zaposlenih v letu 2019 lahko poveča tudi v kadrovskem načrtu neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna, če gre za zaposlitev oseb, ki opravljajo delo pri zunanjem izvajalcu dejavnosti, ki je prevzel dejavnost oziroma storitev, ki je trajne narave, od neposrednega oziroma posrednega uporabnika proračuna in je pogodba o prevzemu dejavnosti še veljavna.

Če se plače zaposlenih pri posrednem uporabniku proračuna države in občine financirajo iz sredstev od prodaje blaga in storitev na trgu, morajo tudi tisti posredni uporabniki proračuna države in občine, ki niso zavezani po Zakonu o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11), zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil.

Vlada predpiše način za pripravo kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna države in občine ter način spremljanja njihovega izvajanja.