23. člen
ENAKO OBDAVČEVANJE
1. Rezidenti države pogodbenice niso zavezani davku v drugi državi pogodbenici oziroma nimajo nobenih obveznosti v zvezi z davkom, ki bi bile drugačne ali večje od davka in obveznosti v zvezi z davkom, kakršne imajo ali bi jih lahko imeli rezidenti te druge države ob enakih pogojih.
2. Stalna poslovna enota, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ne sme biti neugodneje obdavčena v tej drugi državi, kot je obdavčeno podjetje te druge države, ki opravlja enake dejavnosti. Ta določba ne pomeni, da mora država pogodbenica odobriti rezidentom druge države pogodbenice tiste davčne osebne oprostitve, olajšave in odbitke zaradi osebnega statusa ali družinskih obveznosti, ki jih odobrava svojim rezidentom.
3. Obresti, avtorska plačila in druga plačila, ki jih podjetje države pogodbenice plača rezidentu druge države pogodbenice, se pri ugotavljanju obdavčljivih dohodkov takega podjetja odbijajo pod enakimi pogoji, kot če bi bili izplačani rezidentu prve omenjene države, razen v primerih iz 9. člena, šestega odstavka 11. člena ali šestega odstavka 12. člena te pogodbe. Enako se tudi dolgovi podjetja, države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice pri ugotavljanju obdavčljivega premoženja tega podjetja odbijajo pod enakimi pogoji kot če bi bili ugotovljeni za rezidenta prve omenjene države.
4. Podjetja države pogodbenice, katerih premoženje ima v celoti ali delno v posesti oziroma pod posredno ali neposredno kontrolo eden ali več rezidentov druge države pogodbenice, v prvi omenjeni državi pogodbenici niso zavezana davku oziroma nimajo obveznosti v zvezi z davkom, ki bi bile drugačne ali večje od davka in obveznosti v zvezi z davkom, ki jih imajo ali bi jih lahko imela druga podobna podjetja prve omenjene države.
5. Ta člen se uporablja za davke, navedene v 2. členu te pogodbe.