Naročnik sme oddati javna naročila izvajalcu tudi z neposredno pogodbo brez javnega razpisa v naslednjih primerih:
-
če pogodbena vrednost ne presega zneska, ki je določen za posamezno leto s proračunom,
-
če gre za nakup oborožitve, vojaške opreme in specialne operativne tehnike,
-
če gre za nakup stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov,
-
če je za izvedbo javnega naročila usposobljen samo en ponudnik, še posebej, če samo ta ponudnik razpolaga z zahtevano tehnično opremo in ustreznimi strokovnimi kadri, s patentnimi pravicami, s pravicami do zaščitnih znamk in s pravicami glede zaščitenih vzorcev in avtorskimi pravicami ter če naročila ni mogoče deliti v manjše zaključene enote, ki bi jih bilo mogoče oddajati ločeno,
-
če gre za nujne intervencije ob nesrečah ali drugih-nepredvidenih dogodkih, da se takoj odpravijo škodljive posledice (naravne nesreče in druge nesreče),
-
če je ogrožena varnost ljudi in objektov in bi opustitev potrebnih del za čas izvedbe javnega razpisa lahko povzročil večjo škodo,
-
če se javna naročila oddajajo državnim organom ali javnim zavodom, ki se v celoti financirajo iz javnih sredstev,
-
če gre za dodatna preverjanja projektnih rešitev za že sklenjene pogodbe, za odločanje na pristojnih organih in bi bila zaradi trajanja postopka javnega razpisa povzročena škoda ali zamuda.
Vrsto vojaške opreme in vrsto specialne operativne tehnike iz druge alinee tega odstavka, za katero se ne uporablja javni razpis, določi vlada.
Pri neposredni oddaji javnega naročila mora ceno in kakovost storitve v posameznih primerih naročnik posebej skrbno preveriti z zbiranjem več ponudb, če to ni mogoče oziroma smotrno, pa mora opraviti preverjanje s pomočjo povpraševanja o cenah na trgu, z analizo stroškov, s primerjanjem kakovosti in podobnim. To preverjanje mora naročnik izkazati v svoji dokumentaciji.