na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sklep IV Cp 929/2005 - primernost izvršilnega naslova - obrestna mera - zamudne obresti
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
8.6.2005
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep IV Cp 929/2005
INTERNA OZNAKA (*)
VSL51337
SENAT, SODNIK
SIMILARDOCS
VSL sodba I Cp 1435/2000 ^^^ VSL sodba in sklep I Cp 456/2001 ^^^ VSM sklep I Ip 1137/2008
INSTITUT VSRS
primernost izvršilnega naslova - obrestna mera - zamudne obresti
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
IZREK
Pritožbi druge upnice se delno ugodi in se sklep v 1. in 3. točki
izreka spremeni tako, da se ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi z
dne ..., opr. št. ... delno ugodi v delu, ki se nanaša na
izterjavo druge upnice v znesku 10.000,00 SIT z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od 16.9.1992 dalje in se v tem delu sklep o
izvršbi razveljavi, izvršba pa ustavi; izvršba pa se poleg izterjave
zneskov, opredeljenih v 3. točki izreka, nadaljuje tudi glede
zakonskih zamudnih obresti od 10.000,00 SIT od 20.4.1988 do
14.9.1992.
V ostalem se pritožba druge upnice ter v celoti pritožba
prvega upnika in dolžnika zavrnejo in se v nespremenjenem
delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Upnika sama krijeta svoje pritožbene stroške.
izreka spremeni tako, da se ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi z
dne ..., opr. št. ... delno ugodi v delu, ki se nanaša na
izterjavo druge upnice v znesku 10.000,00 SIT z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od 16.9.1992 dalje in se v tem delu sklep o
izvršbi razveljavi, izvršba pa ustavi; izvršba pa se poleg izterjave
zneskov, opredeljenih v 3. točki izreka, nadaljuje tudi glede
zakonskih zamudnih obresti od 10.000,00 SIT od 20.4.1988 do
14.9.1992.
V ostalem se pritožba druge upnice ter v celoti pritožba
prvega upnika in dolžnika zavrnejo in se v nespremenjenem
delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Upnika sama krijeta svoje pritožbene stroške.
JEDRO
Določilo 58. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
predpisuje postopek, kako izvršilni sodnik odloča o spornih
dejstvih, nikakor pa ne izključuje splošnega pravila o tem,
kaj predstavlja predmet dokazovanja v pravdnem oz.
izvršilnem postopku. Predmet dokazovanja so med drugim
dejstva, na katera stranke opirajo svoje zahtevke oz.
ugovore. Izjema pa velja za priznana dejstva (1. odst. 214. čl.
Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), ki jih ni
treba dokazovati. Upnika zatrjevanih plačil s strani dolžnika sicer
nista izrecno priznala, vendar pa jih tudi nista zanikala. Novejša
pravna teorija in sodna praksa sta si enotni, da so neprerekana
dejstva izenačena s priznanimi dejstvi, zato niso predmet
dokazovanja. Nobenega dvoma ne more biti, da sta se pravdni stranki s
sodno poravnavo dogovorili za zamudne obresti kot zakonsko posledico
zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti, ne pa morda za pogodbene
obresti. Obrestna mera zamudnih obresti je bila v spornem obdobju
vseskozi predpisana z zakonskim predpisom (najprej z določbo 1. odst.
277. čl. ZOR, nato z Zakonom o obrestni meri zamudnih obresti, Ur. l.
SFRJ, št. 57/89 in nazadnje z Zakonom o obrestni meri zamudnih
obresti, Ur. l. RS, št. 14/92 in 13/93) in je zato določljiva.
predpisuje postopek, kako izvršilni sodnik odloča o spornih
dejstvih, nikakor pa ne izključuje splošnega pravila o tem,
kaj predstavlja predmet dokazovanja v pravdnem oz.
izvršilnem postopku. Predmet dokazovanja so med drugim
dejstva, na katera stranke opirajo svoje zahtevke oz.
ugovore. Izjema pa velja za priznana dejstva (1. odst. 214. čl.
Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), ki jih ni
treba dokazovati. Upnika zatrjevanih plačil s strani dolžnika sicer
nista izrecno priznala, vendar pa jih tudi nista zanikala. Novejša
pravna teorija in sodna praksa sta si enotni, da so neprerekana
dejstva izenačena s priznanimi dejstvi, zato niso predmet
dokazovanja. Nobenega dvoma ne more biti, da sta se pravdni stranki s
sodno poravnavo dogovorili za zamudne obresti kot zakonsko posledico
zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti, ne pa morda za pogodbene
obresti. Obrestna mera zamudnih obresti je bila v spornem obdobju
vseskozi predpisana z zakonskim predpisom (najprej z določbo 1. odst.
277. čl. ZOR, nato z Zakonom o obrestni meri zamudnih obresti, Ur. l.
SFRJ, št. 57/89 in nazadnje z Zakonom o obrestni meri zamudnih
obresti, Ur. l. RS, št. 14/92 in 13/93) in je zato določljiva.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.