Trasa avtoceste in z njo povezane ureditve predstavljajo velik poseg v urbanem in odprtem (gozdnem in kmetijskem) prostoru. Za vse posege urejanja kontaktnega prostora mora biti izdelana izvedbena dokumentacija.
Ureditve morajo upoštevati: Urbani prostor:
-
zagotoviti varstvo pred vplivi avtoceste v smislu hrupa in onesnaženja zraka z oblikovalsko ustreznimi rešitvami;
-
nasilne posege v razdelitev poselitve je potrebno urejati z oblikovalsko ustreznimi rešitvami avtoceste in kontaktnega območja, funkcionalne prehode, povezave je potrebno ohranjati z obstoječim sistemom povezav. Pri teh ureditvah je treba upoštevati tudi elemente dojemanja prostora in psihološke vidike urejanja;
-
začasna cestninska postaja mora biti arhitekturno oblikovana;
-
most in območje prečkanja reke Savinje in območje križanja s Savinjsko železnico morajo biti arhitektonsko in krajinsko oblikovani. Poudarek arhitekture mostu je lahko v drugačnem pristopu h konstrukciji in pri izvedbi detajlov (ograje);
-
vsi nadvozi in podvozi morajo biti arhitektonsko oblikovani in usklajeni z urbano in krajinsko podobo;
-
pri vseh deviacijah, pri nadvozih je treba upoštevati načelo netipskega oblikovanja ograj, spoštovanja regionalne tipologije. Pri podvozih je željeno strukturirati stene (vzorci regionalne krajinske tipologije);
-
vsi podvozi oziroma podhodi, ki se nahajajo na lokacijah, kjer sicer divjad prečka prostor, morajo imeti, v primeru da je cestišče asfaltirano, ob voznem še makadamski pas širine 3 metre za prehod divjadi;
-
vsa območja priključkov na avtocesto v obliki diamantov morajo biti ustrezno arhitektonsko in krajinsko oblikovani. Vmesni prostor mora biti v največji možni meri zapolnjen, konfiguracijsko iztečen in ustrezno ozelenjen;
-
na območju podtalnice, kjer je tudi srednji ločilni pas avtoceste asfaltiran, mora biti le-ta izveden v drugačni barvi ali teksturi asfalta kot vozišče;
-
protihrupne ograje: fasadne linije in višine protihrupnih ograj, zidov morajo biti členjene, možna je uporaba različnih materialov. Prehod med krajino in protihrupno ograjo (začetek, konec), mora biti poleg višinske členitve ustrezno prehodno ozelenjen. V primeru postavitve jeklene odbojne ograje in protihrupne ograje na betonskem podstavku se predvidi med obema ograjama dovolj prostora za zasaditev grmovnic in popenjavk. Grmovnice, popenjavke in drevesa je potrebno zasaditi tudi na tisto stran protihrupne ograje, ki je obrnjena v prostor. V zidu ograje (odvisno od dolžine) je potrebno predvideti vrata. Pri pomembnih vedutah v krajini je želena uporaba steklenih površin. Pri oblikovanju protihrupnih ograj, zidov je želeno uporabiti motive značilne regionalne krajinske tipologije.
Odprti prostor – krajina
Za potek trase v odprtem prostoru veljajo za urejanje kontaktnega območja splošna načela:
-
ob stiku s kmetijskimi površinami so predvidene pasovne zasaditve raznovrstnih grmovnic in grmastih dreves (varstvo kmetijskih zemljišč) in mestoma poudarki z drevesi;
-
ob stiku z gozdnimi površinami je potrebno sanirati ali na novo vzpostaviti linijo gozdnega roba, preostali del površine med gozdnim robom in cesto pa zatraviti oziroma mestoma zasaditi z grmovnicami.
-
Vkopi, nasipi: vse večje projektirane nasipe in predvsem vkope je potrebno posebno skrbno oblikovati. Brežine vkopov je potrebno mehko speljati v obstoječi teren v vzdolžni in prečni smeri. V primerih vkopov v območju trase avtoceste skozi gozdne površine, je pretežni del vkopa potrebno zasaditi z grmovnicami. Pri krajinsko oblikovalskih potezah je potrebno predvsem poudariti iztek avtoceste iz hribovitega gozdnega predela v ravninski del in nadvse pozorno opredeliti ukope in nasipe in njihovo ozelenitev.
-
Kmetijske površine: pri vseh stikih avtoceste s kmetijskimi površinami je potrebno optimizirati izrabo le-teh. Stik med avtocesto in kmetijskimi površinami je predvideno gosto ozeleniti s pasom grmovnic in grmastih dreves.
-
Gozdovi: gozdne površine v območju trase avtoceste je potrebno maksimalno ohranjati. Posebna pozornost velja varovalnemu gozdu na območju zazidalnega načrta Arnovski gozd. V območju, kjer bo potreben posek gozda, je v okviru ureditev potrebno na novo vzpostaviti gozdni rob, ki pa mora biti oblikovan v smislu nove krajine.
-
Regulacije vodotokov: regulacije vodotokov, ki so potrebne zaradi izgradnje avtoceste, morajo upoštevati tipiko urbane in krajinske slike. Vzdolžni profili naj bodo rahlo vijugasto oblikovani, prečni profili pa v različnih naklonih. Nove regulacije je potrebno zasaditi s tipično avtohtono obvodno vegetacijo.
-
Protihrupni nasipi: protihrupni nasipi morajo biti ustrezno mehko oblikovani v vzdolžnem profilu in v prečnih profilih. Zasaditev nasipov mora biti z mešano listnato in igličasto vrsto vegetacije, grmovnicami in grmastimi drevesi. Vrste izbranih sadik naj bodo iz vrst, ki zadržijo liste dolgo v jesen in zimo in ki imajo barvite sadeže. Prehod med začetkom in koncem protihrupnega nasipa mora biti zazelenjen z vegetacijo tako, da le-ta ustvarja mehek prehod med krajino in nasipom.
-
Ježe: ježe ob vodotokih (Savinja, Bolska), ki bodo zaradi izgradnje avtoceste prekinjene na delih trase, je potrebno krajinsko smiselno preoblikovati.
-
Zasaditve: vse zasaditve v odprtem prostoru naj pretežno upoštevajo izbor sadik iz vrst avtohtone vegetacije, seveda pa je potrebno v okviru izvedbene dokumentacije presoditi, kdaj stike prehodov urejati izključno z avtohtono vegetacijo in kdaj kot poudarke uporabiti tudi parkovne vrste (percepcija prostora).
-
V okviru nalog, vezanih na izvedbeno dokumentacijo bo potrebno definirati oblikovanje vseh grajenih elementov, ureditve in opremo: cestni objekti, zemeljska dela, vrste protihrupne zaščite, razsvetljava, mikrourbane opreme, podhodi, nadhodi, mostovi, vizualna zaščita ter sanacija stikov s krajinsko in urbano občutljivimi območji.