1.
Varovanje objektov ter območij kulturne in naravne dediščine
-
Na območju trase je ogrožen objekt kulturne dediščine – lesena kašča v bližini kmetije Šmatevž 4, ki jo je treba prestaviti na stroške investitorja;
-
nadvoz poljske poti v km 61,2+75 je na severni strani speljan ob robu parka graščine Štrovsenek, tako da območje izključne rabe avtoceste ne posega v kmetijska zemljišča vzhodno od obstoječe poljske poti;
-
za dovod vode do mlina ob Bolski se zagotovi cevni propust (O 80-100 cm), v primeru, da se v postopku priprave dokumentacije za pridobitev dovoljenja za gradnjo avtoceste izkaže interes za ohranitev stavbe;
-
ob Ložnici pri Podlogu in med Zg. ter Sp. Grušovljami je treba ohraniti hrastove gozdiče ter izvesti ustrezne prehode za dvoživke in divjad v propustih, pod mostovi in v podvozih, in z ustrezno zaščito zagotoviti usmerjanje dvoživk k propustom;
-
pri regulaciji vodotoka Bolska je treba v čim večji meri upoštevati njeno značilno vijuganje, zato naj bodo izravnave struge minimalne;
-
za varstvo arheološke dediščine je treba na celotni trasi avtoceste izvesti:
-
aerofotografijo in obhod celotne trase,
-
testne izkope na lokacijah, ki bodo določene na osnovi navedenih del,
-
geofizikalne meritve lokacij s površinskimi najdbami,
-
izkopavanje novih najdišč,
-
arheološki nadzor pri zemeljskih delih,
-
zaščitna izkopavanja na nanovo odkritih najdiščih pri zemeljskih delih,
-
obdelavo gradiva,
-
krajinska slika, gozdni rob, bregovi Savinje in regulacije vodotokov: stične površine med traso avtoceste in obstoječo rabo površin je potrebno posebej skrbno oblikovati in v globalnem pogledu ohraniti obstoječo krajinsko sliko:
-
gozdni rob mora biti oblikovan v mehki valoviti vzdolžni liniji z ustreznim višinskim prehodom od višine obstoječih dreves do gozdnega roba in tal. Pestrost nove gozdne zasaditve mora biti sicer v okviru iste gozdne združbe, vendar raznolika in s poudarkom na listavcih;
-
bregovi Savinje, prečkanje avtoceste s Savinjo mora biti urejeno tako, da bo oblikovno čim bolj usklajeno v sliki krajine gledano izven območij avtoceste in tako, da bo uporabnikom avtoceste v smislu percepcije nudila varen in percepcijsko ugoden učinek. Ozelenitev bregov mora biti pestra, likovno zanimiva in po vrstah sadik raznovrstna, avtohtona;
-
ureditve regulacij raznih manjših potokov, odvodnih jarkov morajo upoštevati tipiko krajinske slike: profili regulacij morajo biti v blagem naklonu, željeno da v vzdolžnem profilu nastopajo v naklonu različni prečni profili, vzdolžni profili naj bodo mehko vijugasto oblikovani. Zasaditev reguliranih brežin naj bo pestra in avtohtona;
-
za vse ureditve je potrebno izdelati podrobnejšo dokumentacijo.
-
Oblikovanje protihrupnih ureditev:
Glede na različne tipe protihrupnih ureditev je potrebno vsak tip ustrezno uskladiti z urbanim območjem in krajinsko sliko. Protihrupne, pretežno absorbcijske, ograje morajo biti tehnično ustrezno izvedene, poseben poudarek pa je potreben pri oblikovanju. Fasadna linija protihrupnih ograj mora biti členjena z manjšimi zamiki, možna je uporaba različnih materialov in ustreznih barvnih kombinacij. Prehod med začetkom in koncem protihrupne ograje mora biti členjen po višini in s prehodom iz večje skupine ozelenitve v postopno manjšo ozelenitev. V prečnem prerezu med traso avtoceste in protihrupno ograjo mora biti ustrezen prostor za zasaditev grmovnic in popenjavk, kjer prostorske in tehnične možnosti to dopuščajo. V protihrupni ograji je potrebno predvideti vrata za urgenten in servisni izstop z območja avtoceste. Pri pomembnih vedutah v krajini je željena uporaba steklenih površin. Kjer tehnične možnosti dopuščajo mora biti ograja obojestransko ozelenjena, tako da v sliki krajine ne predstavlja monotipnega posega in da ustvarja usklajeno sliko v krajini izven območja avtoceste in tako, da bo uporabnikom avtoceste v smislu percepcije nudila varen in percepcijsko ugoden učinek.
-
Oblikovanje protihrupnih nasipov:
Protihrupni nasipi morajo biti krajinsko ustrezno oblikovani, zasajeni z mešano vrsto vegetacije grmovnic in grmastih dreves.