Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Slovenj Gradec – jug do Dravograda z obvoznicami

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture.

S krajinskim oblikovanjem se zagotovi skladna umestitev trase v prostor. Vzdolž trase so potrebne naslednje ureditve:

preoblikovanje reliefa (useki, nasipi, izravnave);

oblikovanje prvin v obcestnem prostoru (zaščitne ograje, ograje za preprečevanje prehoda prostoživečih živali in protihrupne ograje, ločilni pas, ponikovalniki);

zasaditve vegetacije na brežinah nasipov in usekov ter ob objektih (priključki, mostovi, viadukti), oblikovanje gozdnega roba, ureditve in zasaditve na območjih urejanja vodotokov;

zasaditve drevoredov v Dravogradu: pri cerkvi, ob pokopališču, ob vstopu v mesto iz smeri Maribora;

ureditve krožnih križišč v naseljih;

sanacije opuščenih odsekov deviiranih cest in ureditve na območjih rušitev.

Relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v relief. Pri višjih vkopih se zaradi zmanjšanja vizualne izpostavljenosti posega in boljših možnosti za zasaditev in vključitev novih reliefnih oblik v prostor izvede členitev brežin z vmesnimi bermami, na katerih se zasadi avtohtona vegetacija, kot zametek ali pospešitev naravne sukcesije. Vkopi se oblikujejo tako, da se omogoči ozelenitev, brežine se izvedejo čim bolj neporavnano, s spreminjajočim se naklonom, z ohranjenim lomom skale in zemljatimi skalnimi žepi. Relief na urbanih območjih se prilagodi zdajšnjim in načrtovanim ureditvam na stičnih območjih. Opuščeni odseki cest, poti, priključkov in površine po rušenju objektov se sanirajo z reliefnim preoblikovanjem glede na značilnosti okoliškega terena. Brežine ob portalih predorov se izvedejo tako, da se zvezno in brez očitnih lomov navežejo na teren in da je na njih možna zasaditev drevnine. Za ureditev portalov se uporabijo materiali in ukrepi, s katerimi se zagotovi oblikovno skladna celota portala in okoliških ureditev.

Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno, poškodovana vegetacija se sanira. Načrtovane zasaditve temeljijo na krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (gozd in gozdni rob, skupine dreves, obvodna vegetacija, zatravitev, drevored). Z novimi zasaditvami se pospešita obnova stanja, ki bo prizadeto zaradi posega, in nadomeščanje izgubljenih kakovosti z ureditvijo, ki naj omogoči kar največjo možno obnovo vseh funkcij naravnega ekosistema, njegove raznovrstnosti in trajne stabilnosti. V čim večji meri se vzpostavijo zelene površine za zastiranje pogledov med zdajšnjo in predvideno pozidavo in cestami. Protihrupne ograje se na zunanji in notranji strani smiselno obsadijo z grmovno in drevesno vegetacijo ter plezalkami. Vse zasaditve se izvedejo v skladu z načrtom krajinske arhitekture in z ugotovitvami projektantskega nadzora, ki mora biti zagotovljen med gradnjo na celotnem odseku. Vmesni ločilni pas se zatravi. Oporni in podporni zidovi ter kamnite zložbe se v odprti krajini čim ozelenijo s plezalkami in pokrovnimi rastlinami avtohtonih vrst, v urbanem prostoru pa se zasaditve prilagodijo funkciji in rabi prostora na stiku za načrtovanimi ureditvami.

Na območju premostitvenih objektov se struge vodotokov izvedejo z intenzivno zasaditvijo, tako da se zavarujejo s kamnitimi oblogami in z uporabo lesa ter vegetativnega zavarovanja. Brežine se oblikujejo s povzemanjem oblik naravnih vodotokov ter zatravijo in na zgornjih delih zasadijo z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.

Vsi odseki cest in poti, območja odstranitev objektov in drugih rab, ki po izvedbi ureditev, načrtovanih s to uredbo, ostanejo brez funkcije, se rekultivirajo v skladu z rabo sosednjih zemljišč.

Izbor rastlin za nove zasaditve mora temeljiti na analizi vegetacijskih razmer v okolju in na želenih oblikovnih učinkih. Zasaditev mora upoštevati lokalno značilne rastline in tiste vrste, ki že ustvarjajo pomembno identiteto zadevnega območja. Izbrane rastlinske vrste morajo prenašati razmere v obcestnem prostoru (prah, plini, utrjevanje brežin, soljenje). V skladu z zakonom, ki ureja gozdni reprodukcijski material, morajo biti sadike za predvidene zasaditve opremljene z izvornim spričevalom in rastlinskim potnim listom.

Zasaditev se oblikuje iz raznovrstnih rastlin na način, da so višinsko in tlorisno rahlo razgibane v prostoru. Izjema so zasaditve v urbanizirani krajini. Usmeritve za izdelavo načrta krajinske arhitekture so:

obnova gozdnega roba se izvede tako, da se na območju posegov v gozdne površine vzpostavi pas avtohtonega drevja in grmovnic, ki tvorijo stopničasto obliko gozdnega roba ali postopen prehod iz kmetijskih ali urbanih površin v gozd. Za sanacijo gozdnega roba je predvideno območje v enotni širini pet metrov vzdolž ohranjene gozdne vegetacije. Značilne vrste gozdnega roba so poljski javor (Acer campestre), beli gaber (Carpinus betulus), navadna leska (Corylus avellana), rdeči dren (Cornus sanguinea), enovratni glog (Crataegus monogyna), navadna trdoleska (Euonymus europaea), navadna kalina (Ligustrum vulgare), divja češnja (Prunus avium) in črni bezeg (Sambucus nigra);

sanacija degradiranih površin se izvede tako, da se z obsaditvijo izpostavljenih objektov zakrivajo pogledi na vidne degradacije. Zasaditev brežin vkopov in nasipov je nujna za utrditev stabilnosti brežin. Uporabijo se nezahtevne vrste, kot so poljski javor (Acer campestre), beli gaber (Carpinus betulus), navadna leska (Corylus avellana), rdeči dren (Cornus sanguinea), enovratni glog (Crataegus monogyna), navadna trdoleska (Euonymus europaea), navadna kalina (Ligustrum vulgare), črni trn (Prunus spinosa), črni bezeg (Sambucus nigra), navadna brogovita (Viburnum opulus);

obvodna zasaditev se izvede tako, da se z linearnimi gručami obvodne vegetacije v navezavi na obvodno rastje zasaja zgornji rob struge vodotokov. Za obvodno zasaditev so predvidene vrste za utrjevanje bregov, ki uspevajo na zračnih, občasno poplavljenih tleh: črna jelša (Alnus glutinosa), rdeči dren (Cornus sanguinea), iva (Salix caprea), rdeča vrba (Salix purpurea), beka (Salix viminalis), navadna dobrovita (Viburnum opulus). Možna je tudi pospešitev naravne obnove na način, da se na nekaj mestih vegetacija presadi iz drugih naravnih ambientov obrežnega pasu, vendar le, če ta rastlinski material ne bo vseboval invazivnih tujerodnih vrst;

sonaravna zasaditev za usmerjanje živali na vhodih v podhod se izvede tako, da se vhodi podhodov gosto obsadijo z avtohtono vegetacijo na način usmerjanja živali v podhod in z navezavo na specifični habitat na obeh straneh ceste, za to se uporabijo na primer navadna leska (Corylus avellana), rdeči dren (Cornus sanguinea), enovratni glog (Crategus monogyna), črni bezeg (Sambucus nigra) in jerebika (Sorbus aucuparia). Ohranja se vidna povezava z ene na drugo stran podhoda. Brežine do podhodov so položne in zatravljene;

urbana zasaditev vključuje zasaditev kolesarskih povezav, notranjih otokov krožišč, parkirišč, ploščadi razgledišča ipd. Uporabijo se rastlinske vrste, primerne za mestne ali obcestne rastiščne razmere (odpornost proti suši, rezi, soljenju), ki po značilnostih habitusa in kakovosti ustrezajo funkciji zasaditve, npr. dvignjena krošnja, večje sadike, oblika krošnje, ki ne posega v svetli profil ceste ipd;

rekultivacija površin se vzpostavlja nad pokritimi vkopi ali na ukinitvah prometnih povezav. Zasaditev se prilagaja zdajšnji ali načrtovani rabi;

ploskovna zasaditev se vzpostavlja na območju njivske krajine. Izvede se s setvijo travne mešanice, v kateri so srednje in počasi rastoče vrste. Zatravitev je zajeta v cestnem načrtu;

vsi izkopi se po končani izvedbi zasejejo s travnim semenom, kjer je to potrebno (potok 1.7- 18 in reka Mislinja), pa tudi z vrbovimi in jelševimi potaknjenci;

na območju bencinskega servisa Slovenj Gradec sever se območje ob objektu bencinskega servisa in na severni strani parkirišča intenzivno zasadi. Ob zunanjem robu deviacije glavne ceste G1- 3 Otiški Vrh–Slovenj Gradec se izvede linijska obcestna zasaditev. Med izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se posebna pozornost nameni izdelavi načrta KA, v katerem se načrtuje takšna zasaditev, ki bo čim bolj zastirala poglede na bencinski servis iz naselja Troblje;

na območju nad vkopom pri počivališču Podgorje (nad rampo zahod, od km hitre ceste 15 + 420 do km 15 + 620) se izvede nasip dolžine približno 180 m in višine približno 2 m. Nasip se intenzivno zasadi ali pogozdi.