Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Slovenj Gradec – jug do Dravograda z obvoznicami

Posegi v ali na tla in odstranjevanje krovnih plasti se izvedejo tako, da se degradira čim manj tal ter se ohranita rodovitnost in količina tal. Vsa zaradi posegov ali gradnje degradirana tla se morajo sanirati tako, da se vzpostavi prvotno stanje ali se izvedejo načrtovane ureditve tal, ki so načrtovane na način, ki ne poslabša prvotnega stanja tal. Sanirati se morajo tudi degradirana tla na poteh in začasnih gradbenih površinah. Za vzpostavitev stanja tal v prvotno stanje se mora na pomembnejših območjih pred začetkom del pregledati, popisati in fotodokumentirati stanje tal.

Pri zemeljskih izkopih je treba ločiti zgornji rodovitni sloj od spodnjih nerodovitnih slojev tal in jih ustrezno začasno shraniti do uporabe oziroma začasno skladiščiti. Za ravnanje z rodovitnim slojem tal se izdela elaborat ravnanja z rodovitnim delom tal. Rodovitna plast tal se uporabi za rekultivacijo na območju izvedenih ureditev. Vsa dela, vezana na odstranitev, skladiščenje in navažanje rodovitnih slojev tal, morajo potekati pod nadzorom agronoma ali strokovnjaka s področja varstva tal.

Za začasne prometne in gradbene površine ter za shranjevanje izkopane zemljine se prednostno uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna. Gradbeni posegi s težkimi stroji se na neutrjenih površinah izvajajo v suhem vremenu. Vsa dela se opravijo v suhem obdobju, ko tla niso razmočena, da se prepreči zbitost tal.

Po končani gradnji se tla znova zatravijo in protierozijsko zaščitijo. Pri izvajanju del se upoštevajo tudi zaščitni ukrepi za preprečevanje poškodovanja sosednjih tal in zemljišč.

Treba je izvajati ukrepe, ki preprečujejo degradacijo tal (npr. ukrepi proti zbitosti, onesnaženosti in izgubi tal), in ukrepe za ublažitev ali nadomestitev izgub ekosistemskih storitev tal. Pri načrtovanju in izvedbi posegov je treba upoštevati morebitno onesnaženost tal, preprečiti je treba nastajanje erozijskih žarišč.

Zagotoviti je treba, da se tla ne onesnažijo med izvajanjem posegov in dejavnosti, zato je treba:

zagotoviti ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila prehod v ali na tla;

preprečiti izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla. Vsi transportni in gradbeni stroji morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela na gradbenih strojih morajo potekati zunaj gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah. Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je treba izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva, pri čemer je treba izvesti ukrepe za preprečitev razlivanja nevarnih snovi in s tem preprečiti onesnaževanje tal. Točenje goriva in olja iz sodov ni dovoljeno. Na vseh napravah in objektih, na katerih obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, se predvidijo tehnični ukrepi za preprečitev razlivanja nevarnih snovi (gorivo, motorno olje in druge škodljive snovi);

vsak morebitni vnos onesnaževala v ali na tla in s tem posredno v vode, je treba takoj sanirati, za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. Zagotoviti je treba takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev in preprečiti onesnaženost tal. V načrtu ravnanja za takojšnje ukrepanje morajo biti tudi določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo posredovanja.