36. člen
(ohranjanje narave)
(1)
Območje državnega prostorskega načrta posega na območja ohranjanja narave. Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz prikaza stanja prostora.
(2)
Posegi v naravo se omejijo na območja načrtovanih ureditev. Vegetacija se odstrani le tam, kjer je to nujno potrebno. Sečnja in odstranjevanje lesne vegetacije se izvajata izven vegetacijske sezone. Pred začetkom gradnje se pred poškodbami zaščitijo obvodna zarast, živice in posamezna drevesa. Na območjih, na katera se posega le v času gradnje in je odstranitev vegetacije nujno potrebna, se po končani gradnji znova zasadijo avtohtone rastlinske vrste. Med gradnjo poškodovane površine se po končanih delih ustrezno sanirajo in se čim bolj povrnejo v prvotno stanje.
(3)
Za varovanje prostoživečih živali:
a)
na območju štiripasovne ceste je zagotovljenih naslednjih deset prehodov za prostoživeče živali:
-
podvoz in podhod za divjad 1,3-10 v km 8 + 780;
-
viadukt 1,6-3 med km 7 + 700 in 8 + 000;
-
podhod za divjad 1,3-11 v km 7 + 200;
-
pokriti vkop 1,8-3 med km 6 + 400 in 6 + 700;
-
most 1,5-3 med km 4 + 100 in 4 + 250;
-
predor 1,8-1 med km 2 + 500 in 3 + 200;
-
most 1,5-7 in most 1,5-8 v km 2 + 450;
-
most 1,5-9 v km 2 + 150;
-
pokriti vkop 1,8-2 med km 1 + 470 in 1 + 640;
-
viadukt 1,6-2 med km 1 + 200 in 1 + 400;
b)
se pri načrtovanju in izvedbi podhodov upoštevata:
-
širina podhodov (podhod 1,3-10, viadukt 1,6-3, podhod 1,3-11, most 1,5-3, most 1,5-7, most 1,5-8, most 1,5-9 in viadukt 1,6-2) je vsaj 12 m, svetla višina pa 4,5 m. Če se uredi večnamenski prepust, ki se uporablja tudi za odvajanje vode, se zagotovi suh prehod;
-
most 1,5-3: zaradi bližine priključka Slovenj Gradec sever obstaja nevarnost, da divjad zaide na štiripasovno cesto. Zagotovijo se dodatni ukrepi na cesti (npr. prometni znaki, svetlobni odsevniki in zvočna odvračala) ali se priključek in del ceste ustrezno ogradita;
c)
se trasa štiripasovne ceste ogradi z obojestransko varovalno ograjo višine minimalno 2,5 m;
č)
omilitveni ukrepi za preprečevanje trkov z divjadjo se izvedejo tudi na vzporednih cestah (prometni znaki, svetlobni odsevniki in zvočna odvračala);
d)
se v podhodu za divjad podlaga naravna in pokrita z vsaj 15-centimetrsko plastjo prsti in humusa, ki se pojavljata v neposredni okolici podhoda. Če hidrološke razmere tega ne dopuščajo, se podhod tlakuje z lokalnim kamnom, da so v podlagi špranje, kjer se lahko zasadijo nižje rastline. Špranje v podlagi naj bodo velike 1–2 cm, da ne bodo ustvarjale pasti za živali. Če razmere dopuščajo, se podhod zasadi z avtohtono vegetacijo, tj. s trajnimi grmišči. Oblikovan je tako, da živali vidijo skozenj na drugo stran. V podhod se lahko umeščajo tudi debla, veje in posamezne skale za zagotavljanje skrivališč manjšim živalim. Prehod in njegova neposredna okolica naj ne vsebujeta razsvetljave, odpadkov, prometnih in reklamnih tabel;
e)
pri načrtovanju pokritih vkopov se upošteva:
-
živali naj se k pokritim vkopom usmerjajo z ograjami, ki so povezane z ograjami ob hitri cesti;
-
vegetacija na pokritem vkopu naj posnema vegetacijo v okolici. Za zasaditev se uporabijo avtohtone rastlinske vrste. Ob straneh pokritega vkopa se ob ograji zasadi višja vegetacija (npr. grmovno-drevesna);
-
priporočena globina zemlje je 0,3 m za trave in zelišča, 0,6 m za grmovje in 1,5 m za drevesa;
f)
je treba na priključkih Slovenj Gradec sever in Slovenj Gradec jug z obojestransko varovalno ograjo višine vsaj 2,5 m ograditi tudi priključne krake;
g)
omilitvene ukrepe za preprečevanje trkov z divjadjo pri priključku Slovenj Gradec se izvaja tudi na vzporedni cesti (npr. prometni znaki, svetlobni odsevniki in zvočna odvračala).
(4)
Na območju naravne vrednote državnega pomena Dravograjsko jezero (ID 1862) se:
-
brežine reke Drave, razen pod mostom 2,5-1, ne utrjuje, na levi brežini se ohrani ves drevesni fond, ki preprečuje čezmerne vplive zaradi povečanega hrupa;
-
na mostu čez Dravo 2,5-1 postavi transparentna protihrupna ograje višine 1,8 m, s črnimi horizontalnimi progami (npr. 1 cm široki trakovi na 5 cm razdalje ali horizontalne proge debeline 2 mm, ločene z 28-milimetrskim razmikom), ki preprečujejo trke ptic v ograjo;
-
na zahodni strani krožišča v smeri Dravograd–Libeliče, vključno z deli povezovalne ceste proti Črnečam oz. Libeličam, namesti protihrupna ograja višine 1,8 m, ki naj bo kombinirana, oblikovana na način, da bo netransparentna do višine približno 1 m v spodnjem delu in transparentna višine približno 80 cm v zgornjem delu ograje;
-
cestna razsvetljava na območju naravne vrednote Dravograjsko jezero izvede s svetilkami barvne temperature 2200 K. Z ustreznimi zaslonkami se doseže, da je sipanje svetlobe izven območja cestnega telesa močno zmanjšano. Predvidi se tudi zmanjšanje osvetljenosti po stopnjah glede na gostoto prometa (vsaj 100 %, 70 %, 50 %, 70 %, 100 %) glede na čas v obdobju vklopljene cestne razsvetljave (ob 22.00, 24.00, 5.00 in 6.00);
-
na severni strani ceste proti Črnečam oz. Libeličam se morebitna utrditev brežine izvede s kovinsko mrežo. Z mrežo se zaščitijo tudi prepusti pod cesto. Mreža, s katero se zaščitijo prepusti, ima dovolj velika očesa, da omogoča prehajanje odraslim dvoživkam in ampleksusom dvoživk;
-
za omogočanje prehodnosti brežin za živali se na krajne mostne podpornike mostu 2,5-1 namesti polička, ki vodi z brežine čez mostni podpornik na drugo stran mostu, in ima na vsaki strani še rampi, ki vodita v vodo. Police so široke vsaj 50 cm in nameščene vsaj 15 cm nad najvišji nivo vode;
-
poseg v obrežno vegetacijo na območju križišča 2,10-3 in mostu 2,5-1 se zaradi ohranjanja habitata bobra izvede v najmanjši možni meri. Poškodovane brežine se oblikujejo sonaravno z možnostjo zasaditve lesnih rastlin. Ob mostu čez Dravo 2,5-1, krožišču Dravograd–Črneče in razgledni ploščadi se nemudoma po izvedenem posegu sanira obvodna vegetacija in izvede intenzivna obsaditev krožišča in razgledišča. Brežine neposredno ob cesti se zasadijo z iglavci, ki so za prehrano bobra manj zanimivi, obenem pa zagotavljajo dodatno zaščito Dravograjskega jezera pred svetlobo s krožišča. Vsa s posegom poškodovana obrežna lesna zarast se nadomesti z avtohtonimi listnatimi vrstami dreves, ki se pred objedanjem bobra ustrezno zaščitijo;
-
gradbišče ne osvetljuje. Če je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje;
-
gradbena dela na območju premostitve Drave zaradi varstva bobra ne izvajajo v nočnem času, in sicer spomladi in poleti (od začetka aprila do konca avgusta), se ne izvajajo med 19. in 7. uro, jeseni in pozimi (od začetka septembra do konca marca) pa se ne izvajajo med 17. in 8. uro. Gradbena dela se začnejo izven razmnoževalnega obdobja bobra, ki traja od 1. januarja do 30. junija. Po začetku gradbenih del gradnje ni treba več prekinjati;
-
hrupna dela ne izvajajo v času gnezdenja ptic, torej se ne izvajajo od začetka aprila do konca junija;
-
zagotovijo takšne konstrukcije viaduktov in mostov, da so preprečene poškodbe ptic. Na objektih ne sme biti štrlečih, slabo opaznih delov;
-
na odseku ceste proti Libeličam, ki je predmet predmetnega državnega prostorskega načrta, zaradi omejevanja hrupa in svetlobe vozil ter za preprečitev dostopa bobra na cestišče namesti betonska ograja dolžine 190 m, od razgledne točke v km 0,230 do km 0,422, v standardni višini 1,2 m;
-
obrežna vegetacija ohrani v največji možni meri, obrežna vegetacija, ki zagotavlja skrivališče ribam in preprečuje segrevanje vode pa se ne odstranjuje. Če se odstranitvi dela vegetacije ni mogoče izogniti, se vegetacija odstranjuje selektivno, vegetacija ne sme biti v celoti odstranjena naenkrat. V primeru odstranjevanja zarasti na brežinah vodotokov je treba odstranjeno vegetacijo takoj (v isti rastni
sezoni) nadomestiti z novo, in sicer z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami, ki so na
obravnavanem območju že prisotne (npr. potaknjenci bele vrbe). Ob vodotokih mora biti zagotovljena
zveznost vegetacije, zgolj zatravitev na območju brežin ne zadostuje.
(5)
Ukrepi za zaščito dvoživk:
-
pred izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izvede raziskava selitev dvoživk v dveh sezonah (pomlad–jesen–pomlad) ter v dokumentaciji za izvedbo predvidi ustrezne prilagoditve prepustov (namestitev poličk) in ustrezne dolžine usmerjevalnih ograj;
-
na cesti R3-699/1263 Dravograd–Libeliče se zagotovijo najmanj trije podhodi za dvoživke. Vhod in izhod iz podhoda sta v nivoju s terenom (ne sme biti stopničke, ki je dvoživke ne bi mogle preplezati) ali pa so za prehod dvoživk zagotovljene ustrezne rampe. Za usmerjanje dvoživk se lahko uporabi tudi betonska varovalna ograja, če v njej ni nobenih lukenj, namenjenih odvodnjavanju, skozi katere lahko prehajajo dvoživke. Ograja se namesti do podhodov na način, da dvoživke usmerja v podhode;
-
varovalna ograja za dvoživke ima na koncih u-zaključek.
(6)
Gradbišče v bližini naravne vrednote gozd v Bukovju se omeji s fizično zaščito in prepreči poseganje na območja izven gradbišča. Poškodovani gozdni rob se po končani gradnji sanira.
(7)
Niveleta trase štiripasovne ceste v bližini naravne vrednote Polančeva slatina se načrtuje na način, da niso potrebni vkopi ali drugi zemeljski posegi, ki lahko negativno vplivajo na vrednoto.
(8)
V primeru najdbe minerala ali fosila je treba začasno ustaviti dela, najdbo zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave, ki v sedmih dneh po prejemu obvestila izda varstvene usmeritve za nadaljnja ravnanja.
(9)
Gradbena dela, ki bi lahko vplivala na kakovost vode v vodotokih, se izvajajo ob upoštevanju časa drsti ribjih vrst v posameznem ribiškem revirju:
-
Kremžarjev potok, Barbarski potok in Trobeljščica: dela se izvajajo med 1. marcem in 15. oktobrom;
-
Selčnica: dela se izvajajo med 15. majem in 15. oktobrom;
-
Drava: dela se izvajajo med 30. junijem in 31. decembrom;
-
Meža in Mislinja: dela se izvajajo med 30. junijem in 15. oktobrom.
(10)
Preostala gradbena dela na območju premostitve Drave se izvajajo med 30. marcem in 31. avgustom od 7. do 19. ure ter od 1. septembra do 31. marca od 8. do 17. ure, izven razmnoževalnega obdobja bobra. Po začetku gradbenih del gradnje ni treba več prekinjati.
(11)
Pred izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izvede astakološki pregled vodotokov na območju prostorskega načrta. Pred izgradnjo in pred poseganjem v vodotoke se izvede vzorčenje domorodnih vrst rakov na območju posegov v vodotoke.
a)
V primeru ugotovljene prisotnosti domorodnih vrst rakov betoniranje brežin ni dovoljeno. V primeru stabilizacije brežin s kamnom v suho se med kamni pustijo dovolj velike zemeljske fuge (za bivališča rakov).
b)
V primeru ugotovljene prisotnosti tujerodnih vrst rakov na območju posegov v vodotoke:
-
je treba o najdbi nemudoma obvestiti pristojne službe;
-
je prepovedano strojno premeščanje materiala z območja struge vodotoka in premeščanje nerazkužene mokre gradbene mehanizacije;
-
je treba pred premestitvijo gradbene mehanizacije to sušiti vsaj 48 ur.