Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Slovenj Gradec – jug do Dravograda z obvoznicami

Investitor zagotovi celosten načrt za izvajanje monitoringa med gradnjo in obratovanjem del, določenih s tem državnim prostorskim načrtom, kot je določeno v okoljskem poročilu in v podrobnejših strokovnih podlagah z obravnavo vplivov za čas gradnje. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec.

Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita in uskladita z drugimi že izvedenimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja. Pri meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi najmanj toliko točk nadzora, da se o stanju sestavin okolja pridobi utemeljena informacija. Točke monitoringa morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni in investitor poskrbi za dostopnost podatkov.

V primeru odstopanja od dovoljenih vrednosti je med gradnjo izvajalec gradbenih del dolžan zagotoviti dodatne ustrezne zaščitne ukrepe. Zavezanec za izvedbo dodatnih zaščitnih ukrepov med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec ceste.

Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:

Podatki monitoringa so tudi del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Investitor zagotovi nadzor nad gradnjo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.

Monitoring med gradnjo za ohranjanje narave naj se izvaja dvakrat mesečno, med intenzivnimi gradbenimi deli na območju premostitve in brežin Drave pa vsak dan. Monitoring naj izvaja biolog. Posebno pozornost je treba nameniti ureditvi prehodov za divjad in stanju vodotokov med izvedbami regulacij in premostitev. Strokovnjak biolog naj v prvih treh letih po začetku obratovanja spremlja uspešnost prehajanja divjadi (mesečni monitoring). Evidentira naj se število povozov divjadi in ptic na cestišču. V prvih treh letih po začetku obratovanja naj se spremlja tudi učinkovitost ukrepov za bobra, še posebej njihove povoze ter ustreznost varovanja brežine ceste in cevnih prepustov. Glede na rezultate monitoringa se po potrebi predvidijo dodatni ukrepi. Podroben program monitoringa je treba pripraviti med izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Med izvajanjem načrtovanih posegov je treba stalno spremljati povečanje kalnosti ali motnosti vode na območju, kjer se izvajajo posegi. Če se med izvajanjem načrtovanih posegov ugotovi, da je kalnost vodotokov zaradi posegov presegla priporočeno vrednost za suspendirane snovi v salmonidnih in ciprinidnih vodah, ki je navedena v Uredbi o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 46/02, 41/04 – ZVO-1 in 44/22 – ZVO-2) (manj ali enako 25 mg/l), ali obstaja možnost pogina rib in drugih vodnih organizmov na obravnavanem območju, je treba izvajanje posegov nemudoma zaustaviti.

Uspevanje novo zasajene lesne vegetacije je treba prva tri leta nadzorovati dvakrat letno.

Posek gozda in oblikovanje gozdnih robov naj potekata pod nadzorom predstavnika Zavoda za gozdove. Pred izvedbo poseka je treba obvestiti Zavod za gozdove. Uspešnost zasaditve na območju začasnih posegov naj se redno spremlja vsaj tri leta (enkrat na leto). Spremljanje stanja izvede pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove. V primeru neuspešne zasaditve naj Zavod za gozdove za zasaditev predlaga alternativni nabor drevesnih in grmovnih vrst ali potrebna dodatna negovalna dela. Posebna pozornost naj se nameni morebitni gradaciji podlubnikov in razrastu invazivnih vrst in po potrebi se uvede njihovo odstranjevanje ali omejevanje.

Pri zemeljskih delih, sečnji vegetacije in vzpostavljanju nove naj kot del nadzora gradnje sodeluje krajinski arhitekt z ustreznimi referencami, ki preverja uspešnost zasaditev v skladu s projektom izvedenih del. Na podlagi izdelanega projekta izvedenih del se ugotovi skladnost rešitev in se s projektom obratovanja opredeli vzdrževanje vegetacije. Ob upoštevanju garancijskih določb se po potrebi izvedejo dodatne ali nadomestne zasaditve.