53. člen
(ravnanje s presežki izkopov)
(1)
Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor. Zaradi izvedbe ureditev, načrtovanih s to uredbo, sta predvidena okvirno 2 milijona m3 presežka izkopa. S tem je mogoče ravnati delno kot s stranskim proizvodom (prevzemnik tega dela je z izkazano namero o prevzemu Premogovnik Velenje) in delno kot gradbenim odpadkom, ki se v skladu z veljavnimi predpisi odda zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu njihove obdelave, ki mora imeti pridobljena vsa potrebna dovoljenja s področja ravnanja z odpadki. Investitor je zadolžen, da preveri ustreznost dovoljenj pred oddajo odpadkov.
(2)
Začasno shranjevanje presežkov izkopa do uporabe in lokacije za začasno skladiščenje gradbenega odpadka oziroma zemeljskega izkopa med gradnjo so dovoljeni le na območju državnega prostorskega načrta, na prej arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih in območjih kulturne dediščine, zunaj območij, pomembnih za ohranjanje narave, zunaj pretočnih profilov vodotokov, poplavnih območij, najožjega vodovarstvenega območja, kmetijskih zemljišč in gozdov. Začasno shranjevanje izkopa do uporabe in začasno skladiščenje gradbenega odpadka oziroma zemeljskega izkopa se ne urejata na cevovodih in kablovodih gospodarske javne infrastrukture. Začasno shranjeni izkop in začasno skladiščeni gradbeni odpadek oziroma zemeljski izkop se zaščitita pred izpiranjem ter se zagotovita zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda, če te nastajajo. Začasno shranjeni izkop in začasno skladiščeni gradbeni odpadek oziroma zemeljski izkop ne smeta ovirati odtoka zalednih vod. Po končanih delih se na območjih začasnega shranjevanja do uporabe in začasnega skladiščenja gradbenega odpadka oziroma zemeljskega izkopa vzpostavi prvotno stanje.
(3)
Začasno shranjevanje rodovitne zemlje se določi pred gradnjo v skladu z 41. in 44. členom te uredbe.