Uredba o državnem lokacijskem načrtu za glavno cesto Želodnik – Mengeš – Vodice na odseku Želodnik – Mengeš z obvoznico Mengeš

Za zagotovitev vpetosti posega v prostor in sanacijo degradiranih površin je treba obcestni prostor mestoma zasaditi z višjo vegetacijo. Pri tem je treba upoštevati naslednja izhodišča:

čim bolj racionalen posek za gradnjo potrebnih gozdnih površin, z učinkovito saniranim in oblikovanim gozdnim robom;

sanacija obrežne vegetacije pri regulacijskih ureditvah z navezavo na ohranjeno vegetacijo in z namenom obnove naravnih biotopov in ekoloških značilnosti območja;

prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi, predvsem navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo tako v vrstni sestavi kot v obliki;

oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta in stika več cest);

zakrivanje pred nezaželenimi pogledi oziroma zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopušča prostor in njegove značilnosti;

obnova travniških površin v območjih kmetijske rabe z možnostjo ponovne uporabe (ublažitev naklonov zunanje brežine nasipov).

Nasipne in vkopne brežine je treba oblikovati z zaokrožitvijo iztekov v okoliški teren oziroma tako, da se nove oblike logično in brez očitnih stikov navežejo na obstoječi naravni relief oziroma na obstoječe nasipne oziroma vkopne brežine ceste. Brežine je treba mestoma zasaditi z višjo vegetacijo tako, da se zagotovi stabilnost brežin in omili prehode v ravnine.

Protihrupne nasipe se na odsekih, kjer se približajo pozidavi zaradi racionalne porabe prostora oblikuje v strmejših nagibih (3:1) in kombinira z zasaditvijo v iztekih proti naravnemu terenu.

Dele cest in poti, ki po izgradnji glavne ceste oziroma obvoznice in spremljajočih objektov ostanejo brez funkcije, je treba humusirati in zatraviti ali zasaditi z višjo vegetacijo.

Prestavitev vodotokov mora biti izvedena z upoštevanjem načel sonaravnega urejanja in z zasaditvijo avtohtone, drevesne in grmovne obvodne vegetacije. Za vsa prečkanja vodotokov je treba izdelati projekt za izvedbo in ga predložiti Ministrstvu za okolje, prostor in energijo – Agenciji RS za okolje, Zavodu RS za varstvo narave in Vodnogospodarskemu podjetju Hidrotehnik d.d., Ljubljana.

Investitor mora pri pripravljalnih delih in gradnji premostitvenih objektov preko vodotokov zagotoviti naravovarstven nadzor Zavoda RS za varstvo narave ter nadzor rečno – nadzorne službe Vodnogospodarskega podjetja Hidrotehnik d.d., Ljubljana.

Trasa se glade na naravne danosti deli na dve značilni območji:

Od km 0,224 do km 5,100 imamo bolj razgiban relief, z menjavanjem gozdnih, kmetijskih in stanovanjskih območij. Relief se oblikuje z zaobljenimi zgornjimi robovi ter postopnim iztekom brežin v naraven teren, zveznimi prehodi iz enega v drug nagib brežine, izvedbo zemeljskih protihrupnih nasipov namesto ograj, če so za to dane prostorske možnosti. Oblikovanje zasaditve se zato na vzhodnem delu usmeri predvsem na sanacijske zasaditve poškodovanih gozdnih površin z vzpostavitvijo novih gozdnih robov. Poškodovani obrežni pasovi se sanirajo s saditvijo vzdolžnih pasov obrežne vegetacije.V območjih prehodov skozi naselja se vključujejo nove zasaditve, vezane na protihrupno zaščito ter kot vizualna razmejitev med cesto in pozidavo;

Od km 5,100 naprej imamo odprt in izravnan relief, z obsežnimi njivskimi površinami. Reliefna preoblikovanja niso predvidena. Intervencije z zasaditvijo so manjše. Vegetacija označuje priključke in križanja z obstoječimi cestami, oziroma deluje kot omehčanje prehodov protihrupnih ograj v neščiteno območje.