Uredba o državnem lokacijskem načrtu za glavno cesto Želodnik – Mengeš – Vodice na odseku Želodnik – Mengeš z obvoznico Mengeš

Trasa glavne ceste se približa objektu evidentirane kulturne dediščine: Topole – slopno znamenje (EŠD 10654). Trasa glavne ceste tangira enote ali območja kulturne dediščine:

Turnše – razvaline gradu Črnelo (EŠD 10656),

Količevo – arheološko območje v strugi Kamniške Bistrice (EŠD 10620),

Škrjančevo – znamenje pri hiši Škrjančevo 9 (EŠD 10650) in

Mengeš – arheološko območje Drnovo (EŠD 10624).

Kot kakovostna prvina z izpostavljeno vedutno lego so označeni štirje kozolci pri naselju Škrjančevo, v katere poseže trasa glavne ceste. Za prestavitev kozolcev je treba skupaj s pristojnim konzervatorjem poiskati novo lokacijo in izdelati projekt prestavitve. Ustrezne nove lokacije so v smeri proti jedru naselja Škrjančevo ali v smeri proti Papirnici Količevo.

Na območju obvoznice trasa ne posega v evidentirana območja nepremične kulturne dediščine.

V vidnem prostoru kulturne dediščine je treba reliefne posege oblikovati tako, da se zagotovi prilagojenost krajinskim značilnostim, zasaditve prilagojene funkciji varovanja brežin in krajinsko oblikovnim zahtevam z unikatno obravnavo posameznih lokacij, ohranjanje kakovostnih pogledov na Kamniške planine, na osamelec pri Turnšah in na ambiente gradov Češenik in Črnelo. Protihrupne ograje v vidnem polju ne smejo ovirati pogledov iz varovanih območij v krajino, kjer dopušča prostor se protihrupna zaščita izvede z oblikovanjem terena in zasaditvijo avtohtone vegetacije, izvedba ograj ne sme poudarjati cestnega telesa.

V zvezi z arheološko dediščino je treba:

zagotoviti rezervatno varstvo arheološke dediščine na trasi glavne ceste in obvoznice,

izvesti predhodne arheološke raziskave (ekstenzivni, intenzivni površinski in podpovršinski pregled, geofizikalne meritve in analize aeroposnetkov) na celotni trasi po metodologiji Skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS) pri Zavodu RS za varstvo kulturne dediščine,

izvesti zaščitna izkopavanja potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki,

zagotoviti stalen arheološki nadzor nad vsemi – s tem državnim lokacijskim načrtom opredeljenimi zemeljskimi deli;

deset dni pred pričetkom del obvestiti območno enoto Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine o pričetku del.

Za prestavitev znamenja v Škrjančevem je treba skupaj s pristojnim konzervatorjem poiskati novo lokacijo. Izbrani prostor mora ustrezati funkciji in prostorskim razmerjem, ki jih tak objekt vzpostavlja v obstoječem okolju. Izbrani prostor se krajinsko uredi in oblikuje.

Treba je ohraniti zadosten odmik trase glavne ceste od slopnega znamenja v križišču s cesto v Topole – rob cestišča ne sme biti bliže od obstoječega. Znamenje je treba pred pričetkom del fizično zaščititi pred morebitnimi poškodbami.

Pred začetkom gradnje je treba dokumentirati obstoječe stanje dediščine in sicer s fotografijami in video posnetki, ki se izdelajo skladno z navodili pristojne območne enote Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, pri čemer se tam dokumentacija tudi shrani.