17. člen
(plačilo za dosegljivost)
(1)
Republika Slovenija družbi plačuje plačilo za dosegljivost kot plačilo storitev zagotavljanja dosegljivosti drugega tira za nemoteno izvajanje prevozov, tako da ob dobrem poslovanju omogoča družbi, da skupaj z drugimi viri iz prvega odstavka 15. člena tega zakona zagotavlja financiranje vse svoje dejavnosti, vključno z nalogami iz 10. do 13. člena tega zakona.
(2)
Plačilo za dosegljivost mora biti določeno glede na čas, ko je drugi tir na razpolago za izvajanje storitev železniškega prevoza, ali iz razlogov, ki niso na strani družbe ali za katere bi bila družba odgovorna, ni na razpolago za te storitve.
(3)
Plačilo za dosegljivost mora biti odvisno tudi od doseganja kvalitete zagotavljanja storitev dosegljivosti drugega tira za izvajanje prevozov, kot je določena v koncesijski pogodbi.
(4)
Plačilo za dosegljivost se družbi plačuje ločeno za obratovanje posamezne enotirne proge drugega tira, zgrajene na podlagi koncesije v skladu s tem zakonom.