3. člen
(okoljska škoda)
Obstoj okoljske škode se v konkretnem primeru ugotavlja s primerjavo ugotovljenih škodljivih posledic nastalega škodnega dogodka na doseganje ali ohranjanje ugodnega stanja zavarovanih vrst ali habitatnih tipov z referenčnim stanjem teh vrst ali habitatnih tipov, ob upoštevanju njihovih funkcij, ocenjenih glede na koristno vlogo, ki jo zagotavljajo, in zmožnostjo naravne obnovitve.