(1)
Za osebo, ki izpolnjuje pogoje za uveljavljanje pravice do zdravstvenih storitev po pravnih predpisih ene države podpisnice oziroma bi jih izpolnjevala, če bi se nahajala na ozemlju te države, velja:
a)
če ima stalno bivališče na ozemlju druge države podpisnice, je v breme pristojnega nosilca upravičena do storitev nosilca v kraju bivanja po pravnih predpisih, ki veljajo za tega nosilca,
b)
če se začasno nahaja na ozemlju druge države podpisnice, je v breme pristojnega nosilca upravičena do storitev nosilca v kraju svojega začasnega bivanja po pravnih predpisih, ki veljajo za tega nosilca, če je zaradi stanja te osebe potrebno takojšnje nudenje takšnih storitev.
(2)
V primerih iz prvega odstavka je nudenje telesnih protez, večjih pripomočkov in drugih zdravstvenih storitev velike vrednosti vezano na soglasje pristojnega nosilca, razen če je bilo zaradi odložitve storitve resno ogroženo življenje ali zdravje te osebe.
(3)
V primerih iz prvega odstavka pristojni nosilec izplačuje dajatve po zanj veljavnih pravnih predpisih.
(4)
Prejšnji odstavki veljajo ustrezno za družinske člane oseb iz prvega odstavka.
(5)
Če je po pravnih predpisih ene države podpisnice višina dajatev odvisna od števila družinskih članov, mora pristojni nosilec upoštevati tudi tiste družinske člane, ki imajo stalno bivališče na ozemlju druge države podpisnice.
(6)
Če se po slovenskih pravnih predpisih višina dajatev v primeru materinstva izračuna na osnovi predhodne plače upravičenca, mora slovenski nosilec upoštevati izključno plačo, ki jo je upravičena oseba pridobila v času zadnje zaposlitve v Sloveniji, pri čemer velja upravičenčeva povprečna v Sloveniji pridobljena plača kot povprečna plača celotnega predpisanega obdobja.