1.
Države članice, glede katerih Svet ni odločil, da izpolnjujejo potrebne pogoje za uvedbo eura, se v nadaljnjem besedilu imenujejo "države članice z odstopanjem".
2.
Za države članice z odstopanjem se ne uporabljajo naslednje določbe Pogodb:
(a) sprejetje delov širših smernic ekonomskih politik, ki se na splošno nanašajo na euroobmočje (člen 121(2));
(b) prisilna sredstva za odpravo čezmernih primanjkljajev (člen 126(9) in (11));
(c) cilji in naloge ESCB (člen 127(1), (2), (3) in (5));
(d) izdajanje eura (člen 128);
(e) akti Evropske centralne banke (člen 132);
(f) ukrepi, ki se nanašajo na uporabo eura (člen 133);
(g) monetarni sporazumi in drugi ukrepi v zvezi s politiko deviznega tečaja (člen 219);
(h) imenovanje članov Izvršilnega odbora Evropske centralne banke (člen 283(2));
(i) sklepi, s katerimi se določijo skupna stališča o vprašanjih posebnega pomena za ekonomsko in monetarno unijo znotraj pristojnih mednarodnih finančnih institucij in konferenc (člen 138(1));
(j) ukrepi za zagotovitev enotnega zastopanja v okviru mednarodnih finančnih institucij in konferenc (člen 138(2)).
Zaradi tega v členih, navedenih v točkah (a) do (j), "države članice" pomenijo države članice, katerih valuta je euro.
3.
V skladu s poglavjem IX statuta ESCB in ECB so države članice z odstopanjem in njihove nacionalne centralne banke izvzete iz pravic in obveznosti v okviru ESCB.
4.
Glasovalne pravice članov Sveta, ki predstavljajo države članice z odstopanjem, mirujejo, kadar Svet sprejema ukrepe iz členov, navedenih v odstavku 2, in v naslednjih primerih:
(a) priporočila državam članicam, katerih valuta je euro, v okviru večstranskega nadzora, vključno s programi stabilnosti in opozorili (člen 121(4));
(b) ukrepe glede čezmernega primanjkljaja držav članic, katerih valuta je euro (člen 126(6), (7), (8), (12) in (13)).
Kvalificirana večina preostalih članov Sveta se določi v skladu s členom 238(3)(a).