Ta vsebina je neaktualna
(1)
Delavcu, kateremu ni mogoče trajno zagotoviti dela pri delodajalcu, preneha delovno razmerje po preteku 6 mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
(2)
V primeru, da v skladu s sporazumom med delavcem in delodajalcem preneha delavcu delovno razmerje pred iztekom šestmesečnega roka, je delodajalec dolžan v roku 15 dni po podpisu sporazuma izplačati delavcu celoten znesek neto nadomestila plače, vključno z minimalnimi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje.
(3)
Delodajalec je delavcu iz prvega odstavka tega člena, ki je bil pri njem zaposlen več kot dve leti, dolžan izplačati odpravnino v višini najmanj polovice njegove neto plače za pretekli mesec oziroma povprečne neto plače za zadnje tri mesece, če je to zanj ugodneje, za vsako leto dela pri delodajalcu. Odpravnina mora biti izplačana najkasneje do izteka odpovednega roka.
(4)
V času odpovednega roka iz prvega odstavka tega člena je delodajalec dolžan omogočiti delavcu izrabo pripadajočega letnega dopusta s pripadajočim nadomestilom za letni dopust.
(5)
Delavca, ki je v času odpovednega roka doma, lahko delodajalec le izjemoma pokliče na delo in sicer, če z drugimi ukrepi ni možno zagotoviti nemotenega poslovanja. Obvestilo, da se mora delavec v času iz prvega odstavka tega člena vrniti na delo, je treba delavcu vročiti v dopoldanskem poslovnem času delodajalca vsaj en dan pred nastopom dela.
(6)
Delavec, ki mu je prenehalo delo pri delodajalcu, ima pri enakih pogojih prednostno pravico pri sklenitvi delovnega razmerja, če delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce.