Ta vsebina je neaktualna
34. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače
(1)
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi:
-
lastne poroke 2 dni
-
rojstva otroka 1 dan
-
poroke otroka 1 dan
-
smrti zakonca, otrok, posvojenca 3 dni
-
smrti staršev, 2 dni
-
smrti bratov, sester, starih staršev 1 dan
-
selitve delavca oziroma družine v interesu delodajalca 2 dni
-
selitve delavca oziroma družine 1 dan
-
elementarnih nesreč do 5 dni.
(2)
Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo. Dolžino odsotnosti ob elementarnih nesrečah določi delodajalec na predlog sindikata.
(3)
Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.
(4)
Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnosti.
(5)
Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka odsotnost v breme delavca.
(6)
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
-
neodložljivih osebnih opravkov,
-
zasebnega potovanja,
-
nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
-
popravila hiše oziroma stanovanja,
-
zdravljenja na lastne stroške.
(7)
Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
(8)
Odsotnost z dela brez nadomestila odobri poslovodni delavec, ki lahko določi tudi višino in način kritja prispevkov za socialno varnost glede na posamezni primer. Med tako odsotnostjo pravice in obveznosti iz dela mirujejo, razen pravic do izobraževanja, pravice do reševanja stanovanjskega vprašanja in disciplinskega postopka.