Zakon o bančništvu (ZBan-4)

Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik v zvezi z odločitvami o odobritvi finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga iz prvega ali drugega odstavka 111. člena tega zakona, izvzetju iz odobritve iz prvega odstavka 113. člena tega zakona, izključitvi iz obsega konsolidacije iz petega odstavka 113. člena tega zakona ter o nadzorniških ukrepih iz tretjega odstavka 115. člena in 377. člena tega zakona tesno sodeluje in se posvetuje s pristojnim organom iz druge države članice, v kateri ima sedež finančni holding ali mešani finančni holding.

Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik pripravi oceno v zvezi z odločitvami iz prvega in drugega odstavka 111. člena, prvega in petega odstavka 113. člena, tretjega odstavka 115. člena ter 377. člena tega zakona v obliki predloga skupne odločitve ter jo pošlje pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež finančni holding ali mešani finančni holding. Banka Slovenije stori vse, kar je v njeni moči, da se skupna odločitev sprejme v dveh mesecih, po tem ko Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik pošlje oceno v zvezi z navedenimi odločitvami pristojnemu organu.

Kadar Banka Slovenije ni konsolidacijski nadzornik, ampak pristojni organ države članice, v kateri ima sedež finančni holding ali mešani finančni holding, Banka Slovenije sodeluje pri skupni odločitvi s konsolidacijskim nadzornikom glede odobritve finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, o izvzetju iz odobritve, o izključitvi iz obsega konsolidacije in o uporabi nadzorniških ukrepov. Banka Slovenije stori vse, kar je v njeni moči, da se skupna odločitev sprejme v dveh mesecih od dneva, ko Banka Slovenije prejme oceno navedenih odločitev konsolidacijskega nadzornika.

Kadar Banka Slovenije ni konsolidacijski nadzornik, ampak pristojni organ države članice, v kateri ima finančni holding ali mešani finančni holding sedež, in skupne odločitve ni mogoče neposredno uporabiti v Republiki Slovenije, Banka Slovenije odloči o izvedbi skupne odločitve v Republiki Sloveniji.

Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik o skupni odločitvi, ki je ustrezno dokumentirana in utemeljena, obvesti finančni holding ali mešani finančni holding.

Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzornik v primeru nestrinjanja glede odločitve, za katero v skladu s prvim odstavkom tega člena velja dolžnost posvetovanja, ne sprejme odločitve, ampak zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU. Zadevni pristojni organi sprejmejo skupno odločitev v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa. Po izteku dvomesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti Evropskemu bančnemu organu.

Banka Slovenije lahko kot pristojni organ v državi članici, v kateri je sedež finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, v primeru nestrinjanja v okviru posvetovanja zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.

Če je oseba iz 108. člena tega zakona mešani finančni holding ali EU mešani finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji, Banka Slovenije pri sprejemu odločitev oziroma skupnih odločitev iz prvega in drugega odstavka 111. člena, prvega in petega odstavka 113. člena, tretjega odstavka 115. člena in 377. člena tega zakona kot konsolidacijski nadzornik pridobi soglasje koordinatorja oziroma kot pristojni organ v državi članici, v kateri je sedež mešanega finančnega holdinga, sodeluje pri pridobitvi soglasja koordinatorja, kakor je določeno v 19., 20. in 21. členu ZFK oziroma 10. členu Direktive 2002/87/ES. Če koordinator ne da soglasja iz prejšnjega stavka oziroma da nesoglasje, Banka Slovenije ali drug pristojni organ pošlje zahtevo Evropskemu bančnemu organu v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU ali Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine ter pri sprejetju končne odločitve upošteva odločitev evropskega nadzornega organa. Odločitev, sprejeta na podlagi tega člena, ne posega v obveznosti mešanega finančnega holdinga iz ZFK, Direktive 2002/87/ES ali zakona, ki ureja zavarovalništvo, oziroma Direktive 2009/138/ES.