Zakon o bančništvu (ZBan-4)

Banka Slovenije pred objavo odločitve o določitvi ali spremembi stopenj blažilnika sistemskih tveganj na podlagi 292. člena tega zakona obvesti Evropski odbor za sistemska tveganja. Če se stopnje blažilnika sistemskih tveganj nanašajo na banko, katere nadrejena oseba ima sedež v drugi državi članici, Banka Slovenije obvesti tudi organe te države članice. Kadar se stopnje blažilnika sistemskih tveganj nanašajo na izpostavljenosti v tretjih državah, Banka Slovenije prav tako obvesti Evropski odbor za sistemska tveganja.

Obvestilo iz prejšnjega odstavka vključuje:

opis sistemskega ali makrobonitetnega tveganja v Republiki Sloveniji;

opis razsežnosti sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, zaradi katerih je ogrožena stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji, kar upravičuje stopnjo blažilnika sistemskih tveganj;

utemeljitev razlogov, zakaj Banka Slovenije ocenjuje, da je zahteva po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj nujna ter pomeni učinkovit in sorazmeren ukrep pri zmanjševanju tveganja;

oceno verjetnega pozitivnega ali negativnega učinka blažilnika sistemskih tveganj na notranji trg na podlagi razpoložljivih informacij;

če se stopnja blažilnika uporablja za vse izpostavljenosti, utemeljitev Banke Slovenije, zakaj blažilnik sistemskih tveganj ne podvaja delovanja blažilnika za DSPB iz 286. člena tega zakona;

stopnje blažilnika sistemskih tveganj, ki jih Banka Slovenije namerava določiti, izpostavljenosti, za katere se bodo uporabljale te stopnje, in banke, za katere bodo veljale te stopnje.

Kadar določitev ali sprememba stopenj blažilnika sistemskih tveganj ne privede do povečanja predhodno določene stopnje blažilnika sistemskih tveganj, Banka Slovenije o tem zgolj obvesti Evropski odbor za sistemska tveganja in druge pristojne organe v skladu s tem členom.

Kadar določitev ali sprememba stopenj blažilnika sistemskih tveganj ne privede do skupne stopnje blažilnika sistemskih tveganj za katero koli skupino ali podskupino izpostavljenosti, višje od treh odstotkov, Banka Slovenije pošlje obvestilo iz prvega odstavka tega člena Evropskemu odboru za sistemska tveganja vsaj en mesec pred objavo odločitve na podlagi 292. člena tega zakona. Za namene tega odstavka se v izračunu navedenega praga ne upošteva stopnja blažilnika sistemskih tveganj, priznana v skladu z 293. členom tega zakona, ki jo določi druga država članica.

Kadar določitev ali sprememba stopenj blažilnika sistemskih tveganj privede do skupne stopnje blažilnika sistemskih tveganj za katero koli skupino ali podskupino izpostavljenosti, ki je višja od treh odstotkov, vendar ne presega pet odstotkov, Banka Slovenije v obvestilu Evropskemu odboru za sistemska tveganja iz prvega odstavka tega člena zaprosi za mnenji Komisije in Evropskega odbora za sistemska tveganja. Za namene tega odstavka se v izračunu navedenega praga ne upošteva stopnja blažilnika sistemskih tveganj, priznana v skladu z 293. členom tega zakona, ki jo določi druga država članica.

V primeru iz prejšnjega odstavka Evropski odbor za sistemska tveganja v enem mesecu po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena predloži Komisiji mnenje o tem, ali se stopnja oziroma stopnje blažilnika sistemskih tveganj štejejo za primerne. Komisija v dveh mesecih po prejemu tega uradnega obvestila in ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora za sistemska tveganja da svoje mnenje. Banka Slovenije sprejme odločitev o stopnji blažilnika sistemskih tveganj v skladu z mnenjem Komisije ali obrazloži, zakaj ga ne bo upoštevala.

Če se določitev ali sprememba ene ali več stopenj blažilnika sistemskih tveganj iz petega odstavka tega člena nanaša na eno ali več bank, katere nadrejena oseba ima sedež v drugi državi članici, Evropski odbor za sistemska tveganja in Komisija v svojih mnenjih preučita tudi, ali se šteje, da je uporaba stopnje oziroma stopenj blažilnika sistemskih tveganj za te banke primerna. Če organ nadrejene osebe izrazi nestrinjanje s predlagano stopnjo oziroma stopnjami blažilnika sistemskih tveganj iz petega odstavka tega člena za podrejeno banko ali sta mnenji Komisije in Evropskega odbora za sistemska tveganja negativni, Banka Slovenije:

lahko prekine postopek in zaprosi za pomoč Evropski bančni organ v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU ter sprejme odločitev v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa ali

ustavi postopek določitve predlagane stopnje oziroma stopenj blažilnika sistemskih tveganj.

Kadar določitev ali sprememba stopenj blažilnika sistemskih tveganj privede do skupne stopnje blažilnika sistemskega tveganja za katero koli skupino ali podskupino izpostavljenosti, višje od petih odstotkov, Banka Slovenije zaprosi za dovoljenje Komisijo. Zaprosilo vključuje vse informacije iz drugega odstavka tega člena. Če Komisija v treh mesecih sprejme izvedbeni akt s pooblastilom Banki Slovenije za uvedbo blažilnika sistemskih tveganj, Banka Slovenije določi stopnjo blažilnika sistemskih tveganj v skladu s tem aktom. Za namene tega odstavka se v izračunu navedenega praga ne upošteva stopnja blažilnika sistemskih tveganj, priznana v skladu z 293. členom tega zakona, ki jo določi druga država članica.

Če Banka Slovenije določi stopnjo blažilnika sistemskih tveganj za izpostavljenosti v drugih državah članicah, mora biti ta stopnja enaka za vse izpostavljenosti znotraj EU, razen če se prizna stopnja blažilnika sistemskih tveganj v skladu z 293. členom tega zakona.