238. člen
(dodatna kapitalska zahteva)
(1)
Banka Slovenije banki naloži dodatno kapitalsko zahtevo za pokrivanje tveganj, ki jih ima posamezna banka zaradi svojih dejavnosti, vključno s tveganji, ki odražajo učinek nekaterih gospodarskih ali tržnih gibanj na profil tveganosti posamezne banke, če na podlagi procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu s pododdelkom 6.6.1 tega zakona in rednega preverjanja pogojev za uporabo notranjih pristopov v skladu s prejšnjim členom ugotovi, da:
1.
je banka izpostavljena tveganjem ali elementom tveganja, ki niso pokriti oziroma niso v zadostni meri pokriti, kakor je določeno v drugem odstavku tega člena, s kapitalskimi zahtevami iz 3., 4. in 7. dela Uredbe 575/2013/EU in 2. poglavja Uredbe 2017/2402/EU;
2.
banka ne izpolnjuje zahtev glede ureditve, procesov in mehanizmov notranjega upravljanja banke iz 177. člena tega zakona ter zahtev glede kvantitativnih in kvalitativnih elementov procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala iz 180. člena tega zakona ali zahtev iz 393. člena Uredbe 575/2013/EU ter drugi nadzorniški ukrepi Banke Slovenije verjetno ne bi zadostovali za pravočasno zagotovitev skladnosti s temi zahtevami;
3.
prilagoditve vrednotenja iz prvega odstavka 227. člena tega zakona niso zadostne, da bi banki omogočile, da v kratkem časovnem obdobju proda svoje pozicije ali zanje uvede varovanja brez pomembne izgube v običajnih tržnih pogojih;
4.
preverjanje ustreznosti notranjega pristopa banke za izračun kapitalskih zahtev v skladu s prejšnjim členom pokaže, da bo neskladnost z zahtevami za uporabo notranjega pristopa verjetno vodila do neustreznih kapitalskih zahtev;
5.
banka večkrat zapored ni vzpostavila ali vzdrževala ustrezne ravni dodatno potrebnega kapitala za kritje napotka, določenega z odločbo iz 240. člena tega zakona, ali
6.
obstajajo druge posebne okoliščine, povezane z banko, zaradi katerih Banka Slovenije ocenjuje, da obstajajo pomembni pomisleki z vidika nadzora.
(2)
Za namene 1. točke prejšnjega odstavka se za tveganja ali elemente tveganja šteje, da niso pokriti oziroma niso v zadostni meri pokriti s kapitalskimi zahtevami iz 3., 4. in 7. dela Uredbe 575/2013/EU in 2. poglavja Uredbe 2017/2402/EU, le, kadar so zneski, vrste in razdelitev kapitala, za katere Banka Slovenije oceni, da so ustrezni ob upoštevanju nadzorniškega pregleda ocene, ki jo je opravila banka v skladu s prvim odstavkom 180. člena tega zakona, višji kot kapitalske zahteve iz 3., 4. in 7. dela Uredbe 575/2013/EU in 2. poglavja Uredbe 2017/2402/EU.
(3)
Za namene iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije ob upoštevanju profila tveganosti posamezne banke oceni tveganja, ki jim je banka izpostavljena, vključno s:
1.
tveganji ali elementi takih tveganj, ki so specifični za banko in so izrecno izključeni ali niso izrecno pokriti s kapitalskimi zahtevami iz 3., 4. in 7. dela Uredbe 575/2013/EU in 2. poglavja Uredbe 2017/2402/EU;
2.
tveganji ali elementi takih tveganj, ki so specifični za posamezno banko in so verjetno podcenjeni kljub izpolnjevanju veljavnih zahtev iz 3., 4. in 7. dela Uredbe 575/2013/EU in 2. poglavja Uredbe 2017/2402/EU, pri čemer se tveganja ali elementi tveganja, za katere veljajo predhodno veljavne določbe v skladu s tem zakonom ali Uredbo 575/2013/EU, ne štejejo za podcenjena;
3.
pomembnim tveganjem spremembe obrestne mere, ki izhaja iz dejavnosti iz netrgovalne knjige v skladu s petim odstavkom tega člena.
(4)
Za namene drugega odstavka tega člena kapital, ki se šteje za ustreznega, krije vsa tveganja ali elemente tveganj, ki štejejo za pomembne na podlagi ocene iz prejšnjega odstavka ter niso pokriti ali niso v zadostni meri pokriti s kapitalskimi zahtevami iz 3., 4. in 7. dela Uredbe 575/2013/EU in 2. poglavja Uredbe 2017/2402/EU.
(5)
Tveganje spremembe obrestne mere iz 3. točke tretjega odstavka tega člena se lahko šteje za pomembno vsaj v primerih iz drugega odstavka 227. člena tega zakona, razen če Banka Slovenije pri pregledovanju in ovrednotenju oceni, da banka ustrezno upravlja tveganje spremembe obrestne mere, ki izhaja iz dejavnosti iz netrgovalne knjige, in da banka temu tveganju ni čezmerno izpostavljena.
(6)
Banka Slovenije določi raven dodatno potrebnega kapitala za obravnavo tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, ki ni v zadostni meri pokrito s točko (d) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU, ki se zahteva na podlagi 1. točke prvega odstavka tega člena, kot razliko med kapitalom, ki šteje za ustreznega na podlagi drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, in relevantnimi kapitalskimi zahtevami iz 3. in 4. dela Uredbe 575/2013/EU in 2. poglavja Uredbe 2017/2402/EU.
(7)
Banka Slovenije določi raven dodatno potrebnega kapitala za obravnavo tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ki ni v zadostni meri pokrito s točko (d) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU, ki se zahteva na podlagi 1. točke prvega odstavka tega člena, kot razliko med kapitalom, ki šteje za ustreznega na podlagi drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, in relevantnimi kapitalskimi zahtevami iz 3. in 7. dela Uredbe 575/2013/EU.
(8)
Banka izpolnjuje dodatno kapitalsko zahtevo, ki jo Banka Slovenije določi z odločbo iz 240. člena tega zakona, s kapitalom, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
najmanj tri četrtine dodatne kapitalske zahteve se krijejo s temeljnim kapitalom;
2.
najmanj tri četrtine temeljnega kapitala iz prejšnje točke sestavlja navadni lastniški temeljni kapital.
(9)
Banka izpolnjuje dodatno kapitalsko zahtevo, ki jo odredi Banka Slovenije v skladu s tem členom, za obravnavo tveganj prevelikega finančnega vzvoda, s temeljnim kapitalom.
(10)
Banka Slovenije lahko, kadar oceni, da je to potrebno, in ob upoštevanju posebnih okoliščin banke od nje zahteva, da izpolnjuje dodatno kapitalsko zahtevo z večjim deležem temeljnega kapitala ali navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
(11)
Banka ne sme uporabiti kapitala, s katerim izpolnjuje dodatno kapitalsko zahtevo, ki jo Banka Slovenije določi v skladu z odločbo iz 240. člena tega zakona, za obravnavo tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, za izpolnitev česar koli od naslednjega:
1.
kapitalskih zahtev iz točk (a), (b) in (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU;
2.
zahteve po skupnem blažilniku iz 6. točke 271. člena tega zakona;
3.
napotka o dodatno potrebnem kapitalu iz 239. člena tega zakona, če se ta napotek nanaša na tveganja, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda.
(12)
Banka ne sme uporabiti kapitala, s katerim izpolnjuje dodatno kapitalsko zahtevo, ki jo določi Banka Slovenije v skladu z odločbo iz 240. člena tega zakona, za obravnavo tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ki ni v zadostni meri pokrito s točko (d) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU, za izpolnitev česar koli od naslednjega:
1.
kapitalske zahteve iz točke (d) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU;
2.
zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda iz 1a odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU;
3.
napotka o dodatno potrebnem kapitalu iz 239. člena tega zakona, če se ta napotek nanaša na tveganja prevelikega finančnega vzvoda.
(13)
Kadar banka postane zavezana spoštovati izstopni prag iz tretjega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: izstopni prag), Banka Slovenije:
a)
ne poveča nominalnega zneska dodatno potrebnega kapitala, ki ga zahteva v skladu s 1. točko prvega odstavka tega člena, za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, ker postane banka zavezana spoštovati izstopni prag;
b)
brez odlašanja in v vsakem primeru najpozneje do konca naslednjega postopka nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja pregleda dodatno potrebni kapital, ki ga je zahtevala od banke v skladu s 1. točko prvega odstavka tega člena, in odstrani vse njegove dele, ki bi dvojno upoštevali tveganja, ki so že v celoti krita, ker je banka zavezana spoštovati izstopni prag.
(14)
Takoj ko Banka Slovenije zaključi pregledovanje iz točke b) prejšnjega odstavka, se točka a) prejšnjega odstavka ne uporablja več.
(15)
Dokler je banka zavezana spoštovati izstopni prag, Banka Slovenije za namene drugega odstavka tega člena ne uvede dodatne kapitalske zahteve, ki bi dvojno upoštevala tveganja, ki so že v celoti krita, ker je banka zavezana spoštovati izstopni prag.
(16)
Za namene tega člena ter 286. in 289. člena tega zakona se šteje, da je banka zavezana spoštovati izstopni prag, kadar znesek skupne izpostavljenosti tveganjem banke, izračunan v skladu s prvim pododstavkom tretjega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU, presega njen znesek skupne izpostavljenosti tveganju brez upoštevanja izstopnega praga, izračunanega v skladu s četrtim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU.