2. člen
(pomen izrazov)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, pomenijo:
1.
Blok številk je del določenega območja oštevilčenja, ki je nedeljen in določen s prvo in zadnjo številko.
2.
Enotna evropska številka je harmonizirana številka skrajšanega izbiranja, katere uporaba izhaja iz predpisov Evropske Komisije (v nadaljnjem besedilu: Komisija) oziroma Konference evropskih uprav za pošto in telekomunikacije (v nadaljnjem besedilu: CEPT).
3.
Enotni evropski blok številk je harmoniziran blok številk skrajšanega izbiranja, katerega uporaba izhaja iz predpisov Komisije oziroma CEPT.
4.
Identifikacijska koda podatkovnega omrežja (DNIC) je koda, ki v skladu s priporočilom ITU-T X.121 določa določeno javno podatkovno omrežje.
5.
Koda mobilnega omrežja (MNC) je koda, ki določa mobilno omrežje v skladu s priporočilom ITU-T E.212.
6.
Medkrajevna koda (TC) je posebna oblika nacionalne smerne kode (NDC), ki ima geografski pomen in določa geografsko območje, v katerem se nahaja omrežna priključna točka.
7.
Koda mednarodne signalizacijske točke (ISPC) je koda signalizacijske točke, določena v skladu s priporočilom ITU-T Q.708.
8.
Koda nacionalne signalizacijske točke (DPC, OPC) je koda, določena v skladu s priporočilom ITU-T Q.704.
9.
Koda nestandardne opreme je binarna koda, ki v skladu s priporočilom ITU-T T.35 določa nestandardno opremo za potrebe identifikacije proizvodov s področja prenosa govora preko paketnih omrežij v skladu s priporočilom ITU-T H.323.
10.
M2M/IoT je komunikacijska tehnologija, kjer se podatki med napravami ali aplikacijami prenesejo samodejno z manjšim posredovanjem človeka ali brez njega. (npr. daljinski nadzor, vzdrževanje v industrijskih IoT aplikacijah, telemetrija ipd.).
11.
Nacionalna smerna koda (NDC) je števka ali kombinacija več števk (brez kakršnekoli predpone), ki enolično določajo geografsko območje v državi oziroma javno komunikacijsko omrežje ali storitev.
12.
Nacionalna (značilna) številka (N(S)N) je tisti del številke, ki sledi kodi države (CC), in je sestavljena iz nacionalne smerne kode (NDC) in številke naročnika.
13.
Priporočila ITU-T so priporočila s področja telekomunikacij, ki jih sprejema in redno objavlja Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU).
14.
Številka izdajateljeve oznake (IIN) je oznaka, določena v priporočilu ITU-T E.118, ki je potrebna pri obračunavanju.
15.
Številke brezplačnih storitev so negeografske številke, pri katerih je klic brezplačen za kličočega, vse stroške, povezane s klicem, pa plača klicani.
16.
Številke premijskih storitev so negeografske številke, pri katerih je klic dražji od običajnih klicev, da se pokrijejo stroški, ki jih imata klicani in operater pri zagotavljanju te storitve.
17.
Številke skrajšanega izbiranja so tri-, štiri-, pet- ali šestmestne številke, namenjene enotnim evropskim številkam, številkam za klice v sili, številkam za dostop do specifičnih nekomercialnih storitev operaterjev in številkam za dostop do posebnih storitev oziroma služb javnega pomena.
18.
Usmerjalne kode 98MN so kode, namenjene za potrebe usmerjanja pri izvedbi prenosljivosti številk.
(2)
Ostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen, kot je določen v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: zakon).