Za 10. členom se dodajo novi 10.a, 10.b, 10.c in 10.č člen, ki se glasijo:
(1)
Pri odkritju prikritega vojnega grobišča in ob izkopu posmrtnih ostankov se obvezno odvzamejo biološki vzorci za namene genetske analize identifikacije žrtev. Enako velja tudi za posmrtne ostanke vseh še nepokopanih žrtev.
(2)
Za namen identifikacije žrtev pristojno ministrstvo, ki vodi evidenco pogrešanih oseb, zagotovi odvzem referenčnih vzorcev svojcev pogrešanih oseb, potem ko pridobi predhodno privolitev posameznika, na katerega se vzorec nanaša, skladno s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
(3)
Genetske analize za namen identifikacije žrtev izvaja izključno forenzična institucija, akreditirana po standardu ISO/IEC 17025 ali enakovrednem mednarodno priznanem standardu.
(4)
Identifikacija žrtev se izvede s primerjavo rezultatov genetskih analiz vzorcev posmrtnih ostankov z referenčnimi vzorci svojcev ter z medsebojno primerjavo rezultatov genetskih analiz vzorcev prevzetih posmrtnih ostankov žrtev.
(5)
Biološki vzorci iz posmrtnih ostankov in referenčni vzorci se hranijo v ustrezno varovanih prostorih do dokončne identifikacije žrtev.
(6)
Rezultat genetskih analiz se hrani v zbirki DNK profila žrtev in svojcev, vzpostavljenem pri pristojnem ministrstvu do pravnomočnosti odločbe o ugotovitvi smrti po 14.a členu Zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 67/19; v nadaljnjem besedilu: ZMatR) in je smrt vpisana v matični register, če je ta odločba izdana na podlagi identifikacije ekshumiranih posmrtnih ostankov.
(7)
Vzorci in podatki se uporabljajo izključno za namen identifikacije.
(8)
Sredstva za odvzem, hrambo in analize bioloških vzorcev zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega raziskovanju vojnih grobišč in pokopu žrtev.
(9)
Pristojno ministrstvo podrobneje predpiše način odvzema, označevanja, prevoza, hrambe, analiziranja, uničenja in izbrisa bioloških vzorcev in DNK profilov, način vodenja zbirke, sledljivost postopkov ter način sodelovanja komisije.
10.b člen
(sodelovanje s tujimi organizacijami)
(1)
Republika Slovenija lahko na podlagi meddržavnih sporazumov omogoči prenos bioloških vzorcev ali genetskih podatkov v tujino za namen genetske analize, primerjave ali identifikacije žrtev pri pristojnih ali pooblaščenih tujih forenzičnih institucijah ali mednarodnih organizacijah, ki delujejo na področju identifikacije oseb s forenzičnimi metodami.
(2)
Prenos iz prejšnjega odstavka je dovoljen le, če je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter bioloških vzorcev, skladno s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
(1)
Nadzor nad izvajanjem postopkov identifikacije izvaja pristojno ministrstvo.
(2)
O izvedenih analizah, hrambi in postopkih identifikacij vlada vsako leto pripravi poročilo, ki se javno objavi.
10.č člen
(postopek izdaje odločbe o ugotovitvi smrti)
(1)
Znanstveno urejena zbirka »Žrtve II. svetovne vojne« Inštituta za novejšo zgodovino, Privoz 11, 1000 Ljubljana, MŠ 5057116000, je poleg ostalih dokazov oziroma podatkov iz četrtega odstavka 14.a člena ZMatR podlaga za vložitev predloga za uvedbo postopka izdaje odločbe o ugotovitvi smrti iz 14.a člena ZMatR.
(2)
Poleg oseb iz tretjega odstavka 14.a člena ZMatR lahko postopek izdaje odločbe o ugotovitvi smrti iz tega člena predlaga tudi komisija.
(3)
Za vse vpise, izvedene po tem členu, se ne uporablja določba 179. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US, 63/16 in 102/24).«.