36. člen
(varstvo voda)
(1)
Zagotovijo se zaščitni ukrepi, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, poplavno varnost območja, predvidene objekte in okolje. Premostitve vodotokov se izvedejo tako, da svetla odprtina mostu omogoča prevodnost stoletnih visokih vod z varnostno višino najmanj 50 cm nad koto gladine pretoka stoletnih visokih vod, pri tem se upoštevajo pretok stoletnih visokih vod in zajezitve bodočih hidroelektrarn Medno oziroma Vikrče in Tacen ter predviden dvig gladine vode.
(2)
Nožice nasipov, ki so pod vplivom poplavnih vod, se protierozijsko zaščitijo.
(3)
Obstoječa stabilnost brežin vodotokov se ne sme poslabšati.
(4)
Kadar bodo padavinske vode speljane v vodotok, iztočni objekt ne sme segati v pretočni profil vodotoka in se izpelje v naklonu brežine (z vgrajeno povratno zaklopko). Kota dna iztoka je na spodnjem delu brežine. Na območju izpusta se struga vodotoka protierozijsko zaščiti.
(5)
Temeljenje se izvede tako, da je most varen v vseh hidroloških pogojih. Na območju mostov se izvede obrežno in talno zavarovanje, ki se dimenzionira glede na vlečne sile v strugi. Navezava na obstoječe brežine naj bo postopna, brez lokalnih zožitev in razširitev. Po potrebi se tam, kjer se obrežno zavarovanje konča, dno struge stabilizira s talnimi pragovi. Prepeči se odlaganje materiala v cevnem prepustu.
(6)
Med gradnjo se ne posega v strugo z materialom, ki vsebuje nevarne spojine. Betoniranje v vodotoku ni dovoljeno. Prepreči se izlitje apna ali cementa v vodo. Prepreči se neprekinjena kalnost.
(7)
Na območju državnega prostorskega načrta in območjih gradbišč se vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olja in maziv ter drugih nevarnih snovi zaščitijo pred možnostjo izlitja v vodotoke in podzemno vodo (neprepustna površina cestišča z robnikom, zbiranje v čistilno napravo (lovilci olj)).
(8)
Na najožjem in ožjem vodovarstvenem območju, razen na ožjem vodovarstvenem podobmočju IIB, so skladišča in pretakališča goriva prepovedana. Na ožjem vodovarstvenem podobmočju IIB in širšem vodovarstvenem območju so dovoljeni nadzemni dvostenski rezervoarji z lovilno posodo v velikosti največ 50 m3.
(9)
Ponikanje padavinskih vod na najožjem in ožjem vodovarstvenem območju, razen ožjega vodovarstvenega podobmočja IIB, ni dovoljeno, ponikanje na ožjem vodovarstvenem podobmočju IIB in širšem vodovarstvenem območju je dovoljeno preko lovilcev olj, in sicer pod pogojem da so za gradnjo preverjeni vplivi na vodni režim vodnega telesa v postopku pridobivanja vodnega soglasja k projektnim rešitvam projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode glede na povprečje nivoja v zadnjih desetih letih. Pri izvedbi ni dovoljeno poseči v podzemno vodo.
(10)
Za zagotovitev delnega in začasnega zadrževanja padavinske vode in s tem zmanjšanja prehitrega odtoka v odvodnik, zadrževanja razlitih olj ter usedanja nesnage se izvedejo posebni objekti na koncu obcestnih jarkov oziroma cestne drenaže pred iztokom v okolje oziroma odvodnik.
(11)
Na ožjih vodovarstvenih območjih so bankine in ločilni pas neprepustni, bankini pa sta s 4% nagibom nagnjeni proti vozišču.
(12)
Brežine in dno vseh zemeljskih zadrževalnikov se izvedejo s tesnilno oblogo.
(13)
Na ožjih vodovarstvenih območjih se zaradi varovanja podzemne vode vzdolž navezovalne ceste in ob krakih priključka Brod postavi obojestranska varnostna ograja.
(14)
Na vodovarstvenih območjih se izkopi na gradbišču izvedejo tako, da je dno izkopa najmanj 2 m nad gladino podzemne vode.
(15)
Na območjih prečkanja vodovarstvenih območij se med gradnjo izvedejo naslednji ukrepi:
(16)
Izdela se analiza tveganja za gradnjo na podlagi projekta za izvedbo.
(17)
Na osnovi rezultatov analize tveganja se izdela načrt zaščite podzemne vode med gradnjo s postopki in ukrepi za posamezne nepredvidene dogodke in nesreče, ki jih je treba izvesti, da se podzemna voda ne onesnaži.
(18)
Na vodovarstvenem območju se vzpostavita nadzor nad potekom prometa in alarmni sistem, ki ob prometni nesreči ali razsutju nevarnega tovora omogoča čim hitrejše ukrepanje za preprečitev onesnaženja podzemne vode. Sistem se poveže z upravljavcem vodarne Šentvid in vodarne Svetje, da se ob nesreči lahko vzpostavi ustrezen sistem črpanja podzemne vode.
(19)
Izdela se program postopkov in ukrepov, ki se izvajajo ob prometni nesreči, razsutju nevarnega tovora ali nepravilnosti pri vzdrževanju ceste in delovanju čistilnih naprav, da se podzemna voda ne bi onesnažila. Redno se opravljata pregled in čiščenje lovilcev olj ter vodi dnevnik obratovanja.
(20)
Plevel na obcestnih površinah na vodovarstvenem območju se sme zatirati le s pesticidi, ki jih je dovoljeno uporabljati na vodovarstvenih območjih. Sredstva za preprečevanje zmrzali se uporabljajo nadzorovano in v količinah, ki so še učinkovite, vendar ne povzročajo čezmernih emisij v podzemno vodo.
(21)
O začetku gradnje se obvesti izvajalec javne službe urejanja voda.