Odlok o spremembah Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje

V prilogi 1 se 1., 2. in 3. točka spremenijo tako, da se glasijo:

Območje čezmerne onesnaženosti, ki obsega Mestno občino Celje, je opredeljeno kot podobmočje SIC_CE v območju SIC (celinsko območje). Na tem podobmočju so glede na Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) presežene mejne vrednosti za delce PM₁₀, zato je območje uvrščeno v I. stopnjo onesnaženosti. Območje čezmerne onesnaženosti SIC_CE je v Celjski kotlini, ki leži v porečju spodnjega toka Savinje. Na območju Mestne občine Celje, ki obsega 95 km², živi približno 49.500 prebivalcev. Največje naselje je Celje, ki je tretje največje slovensko mesto. Doline in kotline tega območja so slabo prevetrene. V hladni polovici leta pogosto nastajajo plitve temperaturne inverzije, ki močno poslabšajo razmere za redčenje onesnaženega zraka. Celje je mesto z dolgo industrijsko tradicijo, ki je v okolju povzročila nekatere posledice. Poleg tega je tudi pomembno prometno vozlišče. Severni del območja prečka avtocesta A1. Na onesnaženost zraka v Celju lahko vplivajo tudi bližnja naselja, predvsem Žalec, Štore in Šentjur. Območje čezmerne onesnaženosti z vrisanima merilnima mestoma, kjer se spremlja onesnaženost zraka v okviru državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka, je prikazano na sliki 1. Do leta 2016 so se meritve onesnaženosti zraka izvajale na lokaciji v bližini Splošne bolnice Celje (merilno mesto Celje). Konec leta 2016 pa je bilo vzpostavljeno še eno merilno mesto (Celje Mariborska). Izpostavljeno je prometu in je ob Mariborski cesti, ki je glavna vpadnica v mesto. Na merilnem mestu Celje se spremljajo ravni SO₂, O₃, NO_x in PM₁₀. Na lokaciji Celje Mariborska pa se izvajajo le meritve ravni delcev PM₁₀. Gauss-Kruegerjevi koordinati in tip merilnih mest ter tip območja so podani v preglednici 1. Poleg teh dveh merilnih mest se v Celju spremlja onesnaženost zraka tudi na lokaciji Celje Gaji, ki je v lasti Mestne občine Celje in jo upravlja Elektroinštitut Milan Vidmar.

Preglednica 1: Gauss-Kruegerjevi koordinati in tip merilnih mest ter tip območja na podobmočju SIC_CE za merilni mesti v okviru državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka.

Merilno mesto	GKKy	GKKx	Tip merilnega mesta	Tip območja
Celje	520614	121189	ozadje	mestno
Celje Mariborska	521412	121576	prometno	mestno

 

&fbco;binary entityId="ed90ef1b-8637-42af-b603-2c0648183f95" type="png"&fbcc;

Slika 1: Območje čezmerne onesnaženosti in lokaciji merilnih mest v okviru državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka

Za delce PM₁₀ so predpisane letne in dnevne mejne vrednosti. Letna mejna vrednost znaša 40 µg/m³, dnevna mejna vrednost pa 50 µg/m³ in je lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu. Rezultati meritev ravni onesnaženosti z delci PM₁₀ v obdobju od leta 2002 do 2018 so prikazani na slikah 2 in 3. Na sliki 2 so prikazane povprečne letne ravni delcev, na sliki 3 pa število preseganj dnevne mejne vrednosti v posameznem koledarskem letu. Letna mejna vrednost po letu 2005 na merilnih mestih v Celju ni bila presežena. Precej bolj težavna so preseganja dnevne mejne vrednosti, omejena na hladno polovico leta. Najbolj težavni meseci so januar in februar ter november in december. V Celju je bilo dovoljeno število preseganj dnevne mejne vrednosti v obdobju od leta 2002 in 2018 preseženo vsako leto. Zmanjševanje ravni delcev po letu 2003 je opazno predvsem z vidika letnih povprečnih vrednosti in je posledica zmanjšanja izpustov zaradi izgraditve čistilnih naprav na industrijskih objektih. V obdobju zadnjih nekaj let so razlike med posameznimi leti predvsem posledica meteoroloških razmer v hladni polovici leta. Višje ravni delcev in s tem tudi več preseganj so povezani z daljšimi obdobji stabilnega vremena, ko v neprevetrenih dolinah in kotlinah nastanejo izrazite temperaturne inverzije. Po drugi strani pa so daljša padavinska obdobja, pogosti prehodi vremenskih front in višje temperature povezani z nižjimi ravnmi delcev. V letih 2011 in 2015 so bila tako daljša obdobja stabilnega vremena, kar se je izkazalo tako s številnejšimi preseganji dnevne mejne koncentraciji kot tudi z višjo povprečno letno ravnjo.

 

&fbco;binary entityId="dd6d2a6c-7089-423d-a530-83122f3ce6c9" type="png"&fbcc;

Slika 2: Povprečne letne vrednosti PM₁₀ na merilnih mestih v Mestni občini Celje

 

&fbco;binary entityId="2d647250-f196-45d4-9752-c207efa62042" type="png"&fbcc;

Slika 3: Število preseganj dnevne mejne vrednosti PM₁₀ na merilnih mestih v Mestni občini Celje

Izpusti celotnega prahu iz industrijskih virov na območju Mestne občine Celje v letu 2017 so prikazani v preglednici 2, primerjava z letom 2011 pa v preglednici 3. Primerjava med letoma 2011 in 2014 kaže, da se je količina izpustov industrijskih virov v tem obdobju zmanjšala približno za tretjino in da se v letu 2017 v primerjavi z 2014 ni bistveno spremenila. Lokacije posameznih večjih industrijskih virov in obremenjenost državnih cest glede na PLDP (Povprečni letni dnevni promet) so prikazane na sliki 4.

Preglednica 2: Emisije celotnega prahu iz industrijskih virov na območju Mestne občine Celje v letu 2017 (vir: REMIS, Register nepremičnih virov onesnaževanja zraka v Sloveniji)

Vir	Emisije celotnega prahu (kg/leto)
CINKARNA CELJE, D. D.	13.206
MERKSCHA FURNIRNICA, d. o. o.	8.063
CONTAINER, D. O. O.	290
SIMBIO, D. O. O.	238
FRUTAROM ETOL, D. O. O.	228
POCINKOVALNICA, D. O. O.	223
EMO NOVUM PROIZVODNJA EMAJLIRANE POSODE, D. O. O.	126
EMO FRITE, D. O. O.	104
Cetis Celje	80
ENERGETIKA CELJE, JAVNO PODJETJE, D. O. O. – Toplarna Celje	69
AVTOTEHNIKA Celje, d. o. o.	37
Avtoličarstvo Guček Benjamin, s. p.	23
KLIMA CELJE, d. d.	16
MARJAN KOŠTOMAJ, S. P.	16
AVTO LUKA, d. o. o.	15
A2S, d. o. o.	12
AVOKLEPARSTVO IN AVTOLIČARSTVO GORJAK DEJAN, s. p.	11
IZLETNIK CELJE	11
ZLATARNA CELJE, d. o. o.	11
Drugi viri*	18
Skupaj	22.795
* Posamezni vir ne presega 10 kg na leto.

Preglednica 3: Emisije celotnega prahu iz industrijskih virov na območju Mestne občine Celje v letih 2011, 2014 in 2017

Leto	Emisije celotnega prahu (kg/leto)
2011	36.731
2014	22.408
2017	22.795

 

&fbco;binary entityId="053606ab-0bda-4acb-aabb-7d91b79bf0be" type="png"&fbcc;

Slika 4: Lokacije posameznih virov emisij celotnega prahu v Mestni občini Celje

Na merilnem mestu Celje je bilo v obdobju med 21. aprilom in 12. julijem 2010 ter med 4. novembrom 2010 in 8. februarjem 2011 izvedeno vzorčenje z namenom določitve virov prek receptorskega modeliranja. Rezultati meritev so bili v letu 2016 znova preračunani z namenom, da se pridobi dodatne informacije, ki se nanašajo predvsem na hladno polovico leta, ko so ravni delcev višje. V preglednici 4 so prikazane ravni delcev, vključno s prekoračitvami dnevne mejne vrednosti. Porazdelitev po virih v celotnem in zimskem obdobju, ki je bila pridobljena prek modela PMF (Positive Matrix Factorization), je prikazana v preglednici 5. Rezultati receptorskega modeliranja kažejo, da na ravni delcev vplivajo štirje poglavitni viri. Najpomembnejša vira sta povezana z izpusti zaradi izgorevanja biomase (delež tega vira na letni ravni je 35 %, v zimskem obdobju pa 45 %) in sekundarnimi anorganskimi delci, ki nastajajo z oksidacijo in pretvorbo plinastih izpustov (predvsem SO₂, NO_x in NH₃). Ravni sekundarnih delcev imajo bolj regionalen pomen in odražajo stanje na širšem območju, saj nanje bolj kot lokalni izpusti vpliva premik zračnih mas. Delež tega vira je tretjinski tako v celoletnem kot tudi v zimskem obdobju. Vir, ki ga povezujemo s prometom in resuspenzijo, je posledica izpustov iz motorjev ter obrabe cestišča, zavor in pnevmatik. Promet z resuspenzijo na letni ravni k ravnem delcem prispeva 27 %, v zimskem obdobju pa je prispevek 20 %. Prispevek industrije k ravnem delcem je 5- %. V zimskem obdobju so posebej obravnavani dnevi s preseženo dnevno mejno vrednostjo delcev PM₁₀. Rezultati so prikazani v preglednici 6. V opazovanem obdobju med 4. novembrom 2010 in 8. februarjem 2011 je znašala povprečna dnevna vrednost v dneh, ko je prišlo do preseganja, 71 µg/m³. V primerjavi z dnevi, ko dnevna mejna vrednost ni bila presežena, se je najbolj povečal delež zaradi izgorevanja biomase. Delež tega vira je bil v teh dneh skoraj 50- %, kar v povprečju pomeni kar 35 µg/m³.

Preglednica 4: Povprečne ravni delcev PM₁₀ in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti na merilnem mestu Celje

	Delci PM10
	Cp [µg/m3]	>MV
poletno obdobje (21. april–12. julij 2010)	18	0
zimsko obdobje (4. november 2010–8. februar 2011)	51	45

Cp – povprečna raven v danem obdobju

MV – število primerov s preseženo dnevno mejno vrednostjo 50µg/m³

Preglednica 5: Viri delcev PM₁₀ s pripadajočimi kazalniki (indikatorji), dobljenimi s statističnim modelom PMF

Prevladujoči kazalniki (indikatorji)	Časovni vzorec pojavljanja	Vir delcev	Delež vira celotno obdobje	Delež vira  zima
levoglukozan, PAH, kalij, EC, OC, klorid	zima	izgorevanje biomase	34 %	45 %
nitrat, sulfat, amonij	celo leto	sekundarni anorganski delci	34 %	30 %
aluminij, kalcij, stroncij, magnezij, EC, OC, krom, nikelj, molibden, železo, natrij, vanadij	celo leto	promet, resuspenzija	27 %	20 %
cink, mangan, svinec, železo, baker	celo leto	industrija	5 %	5 %

PAH: benzo(a)antracen, benzo(b,j,k)fluoranten, benzo(a)piren, indeno(1,2,3-cd)piren, dibenzo(a,h)antracen

EC – elementarni ogljik, OC – organski ogljik

Preglednica 6: Porazdelitev virov delcev PM₁₀ glede na njihovo raven (nad in pod 50 µg/m³) v zimskem obdobju med 4. novembrom 2010 in 8. februarjem 2011.

Vir delcev	CPM10 < 50 µg/m3		CPM10 > 50 µg/m3
zgorevanje biomase	11 µg/m3	36 %	35 µg/m3	49 %
sekundarni anorganski delci	10 µg/m3	32 %	21 µg/m3	29 %
promet, resuspenzija	8 µg/m3	26 %	12 µg/m3	17 %
industrija	2 µg/m3	6 %	3 µg/m3	5 %

V 4.1.3.2 točki se črta peti odstavek, ki se glasi:

»Ministrstvo, pristojno za okolje, bo v letu 2017 za vse izvajalce dimnikarskih storitev nabavilo merilnike vlažnosti drv.«.

V 4.1.3.4 točki se v drugem in tretjem odstavku črta besedilo »v enem letu od sprejetja tega odloka«.

V 4.1.3.6 točki se v prvem odstavku črta besedilo »v letih 2017–2018«.

V 4.1.4.3. točki se črta besedilo »s prednostno izvedbo sanacije do konca leta 2019«.

4.2.2 točka se spremeni tako, da se glasi:

Občina je uvedla mestni potniški promet. Za vozni park mestnega potniškega prometa so se nabavila vozila na stisnjen zemeljski plin. Ukrep je bil podprt z državnimi subvencijami.

Občina bo izvajala učinkovit mestni potniški promet in ga bo izboljševala.

Nosilca ukrepa: država, občina«.

V 4.2.7 točki se v prvem odstavku črta besedilo »do konca leta 2016«.

4.2.9 točka se spremeni tako, da se glasi:

Zimsko vzdrževanje državnih cest, pločnikov ter kolesarskih stez se izvaja v skladu z Izvedbenim programom zimske službe, kjer so natančno opredeljene vse aktivnosti. Kadar je vozišče vlažno, se lahko preventivni posip izvaja s čisto soljo, posip suhega vozišča neposredno pred napovedanimi padavinami se izvaja praviloma z mešanico soli in tekočega MgCl₂ (ali tekočega CaCl₂). Uporaba drobljenca za preventivni posip na mestnih in preostalih nižinskih cestah je prepovedana zaradi prevelikega izmeta materiala, kar povzroča izpuste (emisije) v okolje. Nastavitve količine posipa na posipalcih morajo biti v skladu z navodili v programu zimske službe za posamezne vrste zimskih pojavov, kar preverja nadzorna služba.

V času sneženja izvajalci zimske službe izvajajo intenzivno pluženje ter posip s soljo, uporaba mešanice soli in drobljenca je dovoljena samo po predhodni analizi dežurnih v zimski službi na posameznih bazah, kadar je nevarnost nastanka snežne deske.

Nosilci ukrepa: občina, država, izvajalci zimske službe«.

V 4.2.11 točki se v drugem odstavku v tretji alineji črta besedilo »od leta 2018 naprej«.

V 4.2.13 točki se črta besedilo »vsaj do konca leta 2020«.

V 4.2.15 točki se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Ukrep se bo začel izvajati s postavitvijo ustrezne komunikacijske prometne infrastrukture, ki bo omogočala dinamično prikazovanje omejitve hitrosti na hitrih cestah in avtocestah.«.

V 4.2.20 točki se črta besedilo »leta 2017«.

V 4.3.1.11 točki se črta besedilo »v enem mesecu po sprejetju odloka«.