• PREDPIS
  • RAZVELJAVLJEN

Zakon o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe

OBJAVLJENO V: Uradni list SFRJ 55-845/1978, stran 2220 DATUM OBJAVE: 13.10.1978

VELJAVNOST: od 21.10.1978 do 27.6.2000 / UPORABA: od 21.10.1978 do 27.6.2000

SFRJ 55-845/1978

Verzija 4 / 4

Čistopis se uporablja od 28.6.2000 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 9.3.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 9.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 28.6.2000
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
845.
Na podlagi 1. točke 337. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdajam
UKAZ
O RAZGLASITVI ZAKONA O ZDRAVSTVENI NEOPOREČNOSTI ŽIVIL IN PREDMETOV SPLOŠNE RABE
Razglaša se zakon o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 3. oktobra 1978.
PR št. 734.
Beograd, 3. oktobra 1978.
Predsednik republike Josip Broz Tito s. r.
Predsednik Skupščine SFRJ: Dragoslav Markovič s. r.
ZAKON
O ZDRAVSTVENI NEOPOREČNOSTI ŽIVIL IN PREDMETOV SPLOŠNE RABE

1. člen

Živila in predmeti splošne rabe, ki se proizvajajo ali uvažajo, da bi bili dani v promet na domačem trgu, morajo glede zdravstvene neoporečnosti ustrezati pogojem, ki jih predpisujejo ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.

2. člen

Z živili po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: živila) je mišljeno vse, kar uporabljajo ljudje za hrano in pijače v predelanem ali nepredelanem stanju, prav tako pa tudi začimbe, barve in vse druge snovi, ki se dodajajo živilom, da se konservirajo, da se jim popravi videz, okus ali vonj, da se obogatijo ali da se doseže kakšna druga lastnost.
Z živili po tem zakonu je mišljena tudi voda, ki je namenjena za javno preskrbovanje prebivalstva kot pitna voda ali voda za proizvodnjo živil, namenjenih za prodajo.

3. člen

Z zdravstveno neoporečnostjo živil po tem zakonu je mišljena higienska neoporečnost živil in neoporečnost njihove sestave, ki vpliva na biološko vrednost živil.

4. člen

S predmeti splošne rabe po tem zakonu so mišljeni:

1.

posoda, pribor in embalaža za živila;

2.

otroške igrače;

3.

sredstva za osebno higieno, nego in olepševanje obraza in telesa;

4.

sredstva za vzdrževanje snage;

5.

tobak, tobačni izdelki in pribor za kajenje.

5. člen

Za živila oziroma predmete splošne rabe se šteje, da higiensko niso neoporečni:

1.

če so okuženi z bolezenskimi mikroorganizmi ali bolezenskimi zajedalci ali z drugimi mikroorganizmi oziroma zajedalci, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje potrošnikov oziroma uporabnikov predmetov splošne rabe;

2.

če vsebujejo tolikšne količine strupenih sestavin, antibiotikov, hormonov, mikrotoksinov ali drugih snovi, da lahko škodljivo vplivajo na zdravje potrošnikov;

3.

če izvirajo od poginulih živali ali od živali, zbolelih za katero od bolezni, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi;

4.

če so mehanično onesnaženi s primesmi, ki so lahko škodljive za zdravje potrošnikov;

5.

če so pobarvani z barvami ali konservirani s kemičnimi sredstvi, ali če vsebujejo druge aditive, ki niso dovoljeni za barvanje, konserviranje oziroma proizvodnjo živil ali predmetov splošne rabe, ali če vsebujejo večjo količino barv, konservansov oziroma drugih aditivov, kot je dovoljeno;

6.

če je njihova sestava ali če so njihove organoleptične lastnosti (okus, vonj, videz) zaradi kemičnih, mikrobioloških ali drugih procesov toliko spremenjene, da niso več uporabni za določene namene;

7.

če so kontaminirani z radioaktivnimi snovmi ali če je sevanje, ki so mu bili izpostavljeni, presegalo mejo, ki jo določajo predpisi;

8.

če lahko zaradi sestave ali zaradi drugih lastnosti škodljivo vplivajo na zdravje potrošnikov.
Ob pogojih iz prvega odstavka tega člena veljajo za higiensko oporečne tudi surovine, ki so namenjene za proizvodnjo živil oziroma predmetov splošne rabe.

6. člen

Za higiensko oporečna veljajo tudi živila oziroma predmeti splošne rabe”, ki jim je iztekel rok uporabnosti, naveden v njihovi deklaraciji ali na ovitku, posodi oziroma etiketi, če se dajejo v promet v izvirnem pakiranju.
Živila oziroma predmeti splošne rabe, ki veljajo za higiensko oporečne zato, ker jim je iztekel rok uporabnosti, naveden. v njihovi deklaraciji ali na ovitku, posodi oziroma etiketi. se smejo z dovoljenjem pristojnega upravnega organa uporabiti kot surovine za proizvodnjo živil oziroma predmetov splošne rabe, če se z njihovo preiskavo ugotovi, da kot surovine niso zdravju škodljivi.

7. člen

Za oporečna glede sestave veljajo tista živila, ki ne vsebujejo toliko hranljivih sestavin, kot jih določajo predpisi o njihovi kakovosti in jim je zaradi tega zmanjšana biološka vrednost.

8. člen

Zdravstvena neoporečnost živil in predmetov splošne rabe, ki se uvažajo, mora ustrezati pogojem. ki so za takšna živila oziroma za takšne predmete splošne rabe predpisani v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

9. člen

Barvanje in konserviranje živil in predmetov splošne rabe ter uporaba antioksidansov, sinergistov, umetnih sladil, arom, emulgatorjev in drugih aditivov, so dovoljeni samo v proizvodnji ali prometu živil oziroma predmetov splošne rabe, za katere je to v predpisih o njihovi zdravstveni neoporečnosti izrecno dovoljeno.
V predpisih iz prvega odstavka tega člena se določijo barve, kemična sredstva, za konserviranje in drugi aditivi, ki se smejo uporabljati, količine aditivov, ki se smejo uporabljati, ter drugi pogoji za uporabo aditivov v proizvodnji in prometu posameznih živil oziroma predmetov splošne rabe.
Prvi in drugi odstavek tega člena veljata smiselno tudi za uporabo aditivov v surovinah, ki so namenjene za proizvodnjo živil in predmetov splošne rabe.

10. člen

Posameznim živilom se smejo dodajati vitamini, mineralne soli in druge snovi, da se obogati sestava živil glede njihove biološke vrednosti.
Snovi iz prvega odstavka tega člena se smejo dodajati posameznim živilom, da se obogati njihova sestava, samo ob pogojih, ki jih določajo predpisi o zdravstveni neoporečnosti posameznih vrst živil.

11. člen

Predmeti splošne rabe ne smejo vsebovati tolikšne količine snovi, da bi bile lahko zdravju škodljive.
Za izdelovanje posameznih vrst predmetov splošne rabe se smejo uporabljati samo tiste snovi, ki se smejo uporabljati za ta namen po posebnih predpisih, in le v tolikšnih količinah, kot jih določajo ti predpisi.

12. člen

Material za pakiranje živil in predmetov splošne rabe ne sme neugodno vplivati na sestavo ali na organoleptične, mikrobiološke, kemične ali fizikalne lastnosti živil oziroma predmetov splošne rabe.

13. člen

Živila in določeni predmeti splošne rabe, ki se dajejo na domačem trgu v promet v izvirnem pakiranju in so bile v njihovi proizvodnji ali prometu uporabljene barve, konservansi ali drugi aditivi, morajo imeti na ovitku, posodi ali etiketi označbo o skupini uporabljenih aditivov (na primer: »Barvano z dovoljenimi umetnimi barvami«. »Konservirano z dovoljenimi konservansi« ipd.).
V primerih, ki jih določajo predpisi o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, morajo imeti posamezna živila in posamezni predmeti splošne rabe tudi označbo o imenu in količini uporabljenih aditivov.

14. člen

Prepovedano je reklamirati zdravilno lastnost živil in predmetov splošne rabe, ter jih reklamirati s slikami, risbami, znamenji in izrazi ali besedili, ki bi potrošnika lahko spravili v zmoto glede njihove sestave, lastnosti, namena ali učinka.
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko zvezni Upravni organ, ki je pristojen za zdravstvo, dovoli za posamezna živila oziroma posamezne predmete splošne rabe, da se v njihovo deklaracijo vpišejo podatki o njihovi zdravilni lastnosti, in določi, kako sme biti navedena njihova zdravilna lastnost.