Zavorni sistem na priklopnem vozilu z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 0,75 t, ne mora biti vgrajen in izveden tako, da izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 15. člena tega pravilnika, če največja dovoljena masa priklopnega vozila ne presega polovice mase vlečnega vozila z voznikom vred.
Delovna in parkirna zavora na priklopnem vozilu z največjo dovoljeno maso nad 0,75 t, ki je bilo prvič registrirano po 1. januarju 1972, morata biti vgrajeni in izvedeni tako, da prijemata na vsa kolesa priklopnika oziroma polpriklopnika.
Če ima priklopno vozilo več kot dve osi, je dovoljeno, da kolesa ene osi niso zavirana.
Delovna zavora priklopnega vozila mora biti taka, da jo lahko voznik med vožnjo aktivira s svojega mesta s krmilno pripravo, s katero uporabi delovno zavoro vlečnega vozila.
Zavorni sistem delovne zavore na priklopnem vozilu z največjo dovoljeno maso nad 0,75 t mora biti vgrajen in izveden z avtomatsko krmilno pripravo, ki aktivira delovno zavoro priklopnega vozila, če se pretrga naprava za spajanje.
Na priklopniku z enojno osjo in na enoosnem priklopniku, katerega največja dovoljena masa ne presega 1,5 t in ki je z vlečnim vozilom spojen z ojesom, pri čemer je togi tovor oprt hkrati na vlečno vozilo in priklopnik (hlodi, cevi, tirnice itd.), mora biti delovna zavora vgrajena in izvedena tako, da zagotovi delovno zaviranje priklopnika; če je največja dovoljena masa priklopnika od 0,75 do 1,5 t in je dvakrat manjša od mase vlečnega vozila, je lahko priklopnik brez naprave, ki zagotavlja delovno zaviranje na ta način.
Na priklopniku brez zavore ali z vztrajnostno krmilno pripravo mora biti vgrajena in izvedena pomožna križna priklopna zveza, ki v primeru, če se glavna zveza pretrga, prepreči, da bi oje oziroma vozilo zavilo vstran, oziroma ki aktivira delovno zavoro.