Braniki na osebnih avtomobilih in kombiniranih vozilih morajo biti vgrajeni in izvedeni na sprednji in zadnji strani vozila, na drugih motornih vozilih na štirih ali več kolesih pa vsaj na njihovi sprednji strani.
Braniki ne smejo imeti ostrih robov in morajo biti nameščeni tako, da so najbolj izpostavljeni deli vozila, razen če ima vozilo kljuko za vleko.
Višina sprednjih in zadnjih branikov na vozilih, merjena od površine ceste, mora biti pri enakomerno obremenjenem vozilu v mirovanju na sprednji in zadnji strani enaka, pri čemer je dovoljen odstopek v mejah dimenzije ene širine sprednjega branika.
Ščitnik, ki preprečuje nalet zadaj vozečega vozila pod vozilo, mora biti na motornih in priklopnih vozilih, ki lahko na ravni cesti razvijejo večjo hitrost kot 30 km/h, pri katerih je razmik med zadnjo najbolj izpostavljeno točko vozila in osjo zadnje osi vozila v neobremenjenem stanju večji od 1000 mm, in pri katerih ima zadnji del šasije po vsej svoji širini ali glavni deli karoserije v neobremenjenem stanju prosto višino večjo od 700 mm nad površino vozišča, vgrajen in izveden tako. da onemogoči nalet vozila pod vozilo, na katerem je izveden ščitnik.
Ščitnik, ki preprečuje nalet zadaj vozečega vozila pod vozilo, ne sme na mestih za pritrditev presegati največje dovoljene širine vozila in ne sme biti krajši na nobeni strani vozila za več kot 100 mm. Na koncih ne sme biti upognjen nazaj.
Ščitnik, ki preprečuje nalet zadaj vozečega vozila pod vozilo, mora biti odporen proti upogibu jeklenega nosilca, katerega prečni prerez zagotavlja odpornostni moment na upogib 20 cm3.
Četrti in peti odstavek tega člena se ne nanašata na vlečna vozila, namenjena za transport v kmetijstvu in gozdarstvu, vlačilce s sedlom in priklopnike z enojno osjo oziroma na enoosne priklopnike, namenjene za prevoz dolgih tovorov, kod tudi ne na vozila, pri katerih vgraditev ščitnikov, ki preprečujejo nalet zadaj vozečega vozila pod vozilo, onemogoča njihovo delovno funkcijo.